Moška trdita, da sta prišla iz prihodnosti: eden opozarja na katastrofo, drugi razkriva leto 6000

Ena od novejših viralnih zgodb govori o anonimnem moškem, ki se predstavlja kot časovni popotnik. V svojih objavah naj bi trdil, da prihaja iz leta 2501 in da je zadnji človek, ki je ostal na Zemlji.

Njegova sporočila so izrazito dramatična. Govori o prihodnosti človeštva in opozarja, da naj bi bilo mogoče katastrofalni razvoj dogodkov še preprečiti.

Njegove objave na družbenih omrežjih dosegajo veliko število ogledov. Del uporabnikov mu ne verjame, vendar se k njegovim videom vračajo, ker jih privlačijo skrivnostne napovedi in vprašanje, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnosti.

Za zdaj pa ni mogoče neodvisno potrditi niti njegove identitete niti tega, da je dejansko potoval skozi čas.

Zgodba o drugem domnevnem časovnem popotniku je povsem drugačna. Ta anonimni moški je pred leti nastopil v videu kanala ApexTV in trdil, da je obiskal leto 6000.

Kot je leta 2018 poročal IBTimes UK, je moški povedal, da je bil v devetdesetih letih del skrivnega programa, katerega namen naj bi bil pošiljanje ljudi v prihodnost. Njegov obraz je bil v posnetku zakrit, glas pa spremenjen.

Moški je trdil, da je prihodnost tehnološko skoraj nepredstavljiva. Govoril je o napredku medicine, novih tehnologijah in družbi, v kateri naj bi imela umetna inteligenca izjemno pomembno vlogo.

Eden najbolj nenavadnih delov njegove zgodbe je bila fotografija, za katero je trdil, da jo je prinesel iz prihodnosti.

Na njej naj bi bilo videti mesto oziroma urbano okolje. Fotografija je bila zelo nejasna, moški pa je razložil, da naj bi se slike med potovanjem skozi čas popačile.

Anonimni moški je prihodnost leta 6000 opisoval kot svet, ki bi bil za današnjega človeka skoraj nepredstavljiv.

Po njegovih besedah naj bi umetna inteligenca prevzela pomembno vlogo pri upravljanju družbe, tehnologija pa bi bila tako napredna, da bi se nam današnji svet zdel primitiven.

Če odmislimo zgodbe domnevnih časovnih popotnikov, ostaja vprašanje prihodnosti še vedno izjemno zanimivo. Razvoj umetne inteligence, robotike, biotehnologije, kvantnih tehnologij in vesoljskih tehnologij že danes nakazuje spremembe, ki so bile še pred nekaj desetletji videti kot znanstvena fantastika.

Stanford Emerging Technology Review v svojem pregledu za leto 2026 med ključnimi področji prihodnjega razvoja izpostavlja prav umetno inteligenco, biotehnologijo, robotiko, kvantne tehnologije, nevroznanost, energijo in vesoljske tehnologije. Nekatera od teh področij bi lahko pomembno vplivala na način, kako bomo delali, zdravili bolezni, potovali in komunicirali.

Morda bodo ljudje nekoč živeli precej dlje, roboti bodo opravljali vse več vsakodnevnih nalog, umetna inteligenca pa bo postala nepogrešljiv del našega življenja. Hkrati se pojavljajo tudi vprašanja, ki niso tako prijetna: kaj se zgodi, če tehnologija napreduje hitreje, kot se je družba sposobna prilagoditi, in ali bomo znali nadzorovati sisteme, ki bodo postajali vse zmogljivejši?

Ideja o prihodnosti je že več kot stoletje ena najbolj priljubljenih tem znanstvene fantastike. H. G. Wells je z romanom Časovni stroj že leta 1895 odprl vprašanje, kaj bi človeka čakalo daleč v prihodnosti, pozneje pa so se mu pridružili številni pisatelji in filmski ustvarjalci.

Med najbolj znanimi knjižnimi vizijami prihodnosti so Orwellov 1984, Huxleyjev Krasni novi svet, Bradburyjev Fahrenheit 451, Asimovovi romani o robotih, Herbertove Peščene sipine in Atwoodina Dekla. Nekatere zgodbe prihodnost predstavljajo kot svet popolnega tehnološkega nadzora, druge kot družbo, v kateri je človek zaradi razvoja tehnologije izgubil del svoje svobode.

Film je te predstave še dodatno razširil. Blade Runner je ponudil temačno podobo prihodnjega Los Angelesa, kjer se zabriše meja med človekom in umetno ustvarjenimi bitji, Terminator pa prihodnost predstavi kot svet, v katerem se je umetna inteligenca obrnila proti človeštvu.

Mad Max prihodnost prikaže kot postapokaliptični svet, v katerem so zaradi pomanjkanja virov, propada družbenih struktur in nasilja nekoč urejeno družbo nadomestili boj za preživetje in nove oblike oblasti, medtem ko se Matrica poigra z možnostjo, da sploh ne živimo v resničnem svetu, 2001: Odiseja v vesolju pa že desetletja ostaja ena najbolj vplivnih vizij prihodnosti in umetne inteligence.

Tudi novejši filmi, kot so Her, Ex Machina, Interstellar in Iztrebljevalec 2049, prihodnost uporabljajo za vprašanja o zavesti, tehnologiji, ljubezni in tem, kaj sploh pomeni biti človek.

Posebno priljubljena je seveda tema potovanja skozi čas. Poleg Časovnega stroja in Terminatorja so jo zaznamovali Nazaj v prihodnost, 12 opic, Looper, Tenet, Doctor Who, Quantum Leap in serija Dark.

Zanimivo je, da so se nekateri filmi že znašli v nenavadnem položaju: prihodnost, ki so jo nekoč prikazovali, je danes že preteklost. Blade Runner je denimo svojo prihodnost postavil v Los Angeles leta 2019, 2001: Odiseja v vesolju pa v čas, ki ga je današnja resničnost že prehitela.

Viri: IBTimes UK, ApexTV, The Narrator Web, Associated Press, TheWrap