Manj znana dejstva o komarjih

Ljudje poznamo številne bolj ali manj uspešne načine, kako se boriti zoper tega nadležnega mrčesa iz družine dvokrilcev, ki nam pije kri – tako in drugače. Te neprijetne leteče zverinice imajo tudi svoj dan, in sicer 20. avgust, ki je znan kot svetovni dan komarjev. O njih smo izbrskali še druga manj poznana dejstva.

Svetovni dan komarjev ni posvečen temu, da bi slavili to vrsto insektov, pač pa spominu na britanskega zdravnika Ronalda Rossa, ki je na prelomu 19. stoletja dognal, da komarji ženskega posla med ljudmi širijo malarijo. Leta 1902 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. V Indiji ga zaradi njegovega prispevka k raziskovanju malarije še danes zelo spoštujejo in so po njem poimenovali številne ulice oz. ceste.

Marsikdo ne ve, da človeka pikajo le samice komarjev, medtem ko imajo samci raje kot človeško kri, cvetlični in rastlinski nektar.

Čeprav se zdijo komarji sila spretni in hitri, ko se izmikajo našima dlanema, pa v povprečju letijo s hitrostjo zgolj 2 km/h in veljajo za enega najpočasnejših insektov na svetu. To samo priča o počasnosti naših reakcij. Sicer pa komarji ne letijo daleč, običajno se gibajo v radiuu 100 metrov od mesta, kjer so se izlegli, tudi sicer pa ne letijo dlje kot pet kilometrov daleč. Običajno se gibajo na višini 7,6 metra, nekatere pa najdemo tudi na višini 2,5 kilometra.

Ni nadležnejšega zvoka, kot je brenčanje komarja. Brneči zvok nastaja zaradi njihovih kril, s katerimi zamahnejo med 300- do 600-krat na sekundo!

Komarji veljajo za najbolj nevarne živali na svetu, saj povzročijo daleč največ smrti. Prenašajo namreč številne smrtonosne bolezni – že omenjeno malarijo, pa mrzlico denga, rumeno mrzlico itd.

Komarji na Zemlji bivajo že od jure, geološkega obdobja, ki se je začelo pred okoli 201 milijoni let in zaključilo pred 145 milijoni let.

Na svetu obstaja več kot 3.000 vrst komarjev, samo okoli 100 vrst pa se hrani s človeško krvjo, preostale pa bolj kot ne prisegajo na že omenjena cvetlični in rastlinski nektar.

Komarji ljubijo vodo, zato jih najdete kjerkoli je najmanjša zaplate vode. Zakaj? Komarji za razmnoževanje potrebujejo vodno površino, zato v bližini hiše ali oken odstranite stoječo vodo, saj ta privablja te krvosese. Prav tako ni primerno zalivati rož ali zelenjavnega vrta s postano vodo, saj se v njej razmnožujejo nadležni tigrasti komarji.

Komarji nimajo zob, pač pa bodalo (proboscis), ki ga sestavlja ustna (labium) – služi za iskanje ustreznega mesta za vbod – in druge obustne okončine.

Blago alergijsko reakcijo na pik, to je srbeč izpuščaj, povzroča slina, ki jo komar izbrizga v gostitelja in vsebuje sredstvo proti strjevanju krvi (antikoagulant).

Zakaj vedno jaz, bi rekel Mario Balotelli? Komarji človeka primarno ne najdejo zaradi vonja, pač pa daha oz. ogljikovega dioksida, ki je posledica dihanja. Pravega orožja ljudje proti komarjem torej nimamo. No, razen ultimativnega žrtvovanja. Poleg tega jih privlači tudi vonj našega potu. Telo namreč proizvaja več kot 340 vonjav in nekatere bolj privlačijo komarje kot druge. Poleg tega se odzivajo tudi na telesno toploto, ni pa znano, ali je odziv neposreden ali ta zgolj izboljša zaznavo ogljikovega dioksida in vonjav. Prav tako jih privablja gibanje.

Komarji lahko spijejo do trikratnik lastne teže krvi.

Če ste mislili, da je za komarje kri kot za ljubitelje piva pivo, ste živeli v zmoti. Kri ni njihova najljubša pijača oz. hrana, samice jo namreč potrebujejo zaradi proteinov za razvoj jajčeca. Izležejo lahko do 300 jajčec hkrati.

Življenjska doba komarja je manj kot dva meseca. Samci živijo 10 dni ali manj, samice pa lahko tudi do osem tednov.

Pri nizkih temperaturah nekateri komarji hibernirajo. Določene odrasle samice se zavlečejo v luknjo, kjer čakajo na boljše (beri toplejše) čase. Nekatere izležejo jajca v ledeno mrzli vodi in umrejo, komarji pa se izležejo šele, ko temperature dovolj narastejo. Samice, ki hibernirajo, lahko živijo tudi do pol leta.

Komarji so zanesljiv vir hrane ptičev, netopirje, rib, kačjih pastirjev in žab.