Dovolj mu je bilo žene: oropal banko, da bi ga zaprli

Lawrence John Ripple je vstopil v poslovalnico Bank of Labor v Kansas Cityju v zvezni državi Kansas in bančnemu uslužbencu izročil listek, na katerem je zahteval denar in trdil, da ima pištolo.

Uspešno je dobil 2.924 ameriških dolarjev (približno 2.521 evrov). Toda namesto da bi pobegnil, se je usedel v avli banke in počakal.

Kot je poročal Houston Chronicle, je varnostniku povedal, da je prav on človek, ki ga iščejo. Denar so mu odvzeli, policija pa je bila kmalu na kraju. Poslovalnica je bila namreč le nekaj korakov od policijske postaje.

Nenavadno dejanje ni bilo posledica želje po denarju. Ripple je namreč policistom povedal, da se je pred tem sprl z ženo in da ni več želel domov.

Po navedbah FBI, ki jih je povzel Kansas City Star, je listek za rop napisal kar pred svojo ženo. Ob tem ji je povedal, da bi bil raje v zaporu kot doma.

Njegovo dejanje je bilo namreč povezano tudi z njegovim duševnim stanjem. The Independent je pred izrekom kazni poročal, da je imel Ripple po operaciji srca leta 2015 zdravstvene težave in da so mu takrat pripisovali tudi neprepoznano depresijo.

Tu je zgodba dobila skoraj ironičen preobrat.

Zvezni sodnik je Ripplu izrekel kazen šestih mesecev hišnega pripora. Poleg tega je moral opraviti 50 ur družbenokoristnega dela, sledila pa so mu tudi tri leta nadzorovane prostosti.

Po poročanju The Independent je moral plačati banki za stroške zaposlenih, ki so morali po ropu zapustiti delovna mesta, ter vplačati v sklad za žrtve kaznivih dejanj.

Primer zato ni bil obravnavan zgolj kot nenavadna zgodba o človeku, ki je želel pobegniti pred domačim življenjem. Pri izreku kazni so pomembno vlogo odigrale tudi okoliščine njegovega duševnega zdravja.

Ripplov zagovornik je njegovo dejanje opisal kot klic na pomoč, poroča CBS News. Pred tem naj ne bi imel kriminalne preteklosti, po dogodku pa je začel iskati pomoč zaradi svojih težav.

Ripple je želel eno stvar: da ga po ropu aretirajo in odpeljejo. Pri tem je naredil skoraj vse nasprotno od tega, kar bi pričakovali od človeka, ki želi uspešno oropati banko.

Namesto zapora pa je dobil šest mesecev hišnega pripora.

Jeza je normalen čustveni odziv, vendar lahko v trenutku močne razburjenosti hitro naredimo ali izrečemo nekaj, kar pozneje obžalujemo. Ameriško psihološko združenje poudarja, da je pri obvladovanju jeze pomembno predvsem prepoznati zgodnje znake naraščajoče napetosti in se naučiti odzvati drugače.

Ko začutite, da izgubljate nadzor, ni treba takoj odgovoriti. Nekaj trenutkov tišine ali kratek odmik od pogovora lahko preprečita impulziven odziv. Če je mogoče, sogovorniku povejte, da potrebujete nekaj minut, nato pa se k pogovoru vrnite.

Počasno in globlje dihanje lahko pomaga zmanjšati telesno napetost, ki spremlja jezo. Ameriško psihološko združenje med tehnikami obvladovanja jeze navaja tudi sprostitvene tehnike, pri katerih se osredotočimo na umirjeno dihanje in sproščanje mišic.

V trenutku jeze hitro posežemo po stavkih, kot sta "ti vedno delaš isto" ali "ti nikoli ne poslušaš". Takšne posplošitve pogosto samo povečajo konflikt. Bolje je opisati konkretno situacijo in povedati, kako je vplivala na vas.

Včasih sprožilec ni pravi razlog za jezo. Za razburjenostjo se lahko skrivajo občutek nespoštovanja, nemoči, strahu ali dolgotrajnega nezadovoljstva. Če prepoznate pravi razlog, je veliko lažje iskati rešitev.

Odločitev, da boste pogovor prekinili za nekaj časa, ni bežanje pred težavo. Pomembno je, da se k njej vrnete. Ko se telesna in čustvena napetost zmanjšata, je veliko lažje poslušati sogovornika in skupaj poiskati rešitev.

Če se jeza pogosto konča z grožnjami, uničevanjem stvari ali nasiljem, pa zgolj nekaj tehnik ni dovolj. Takrat je pomembno poiskati strokovno pomoč in se naučiti varnejših načinov odzivanja.

Če so čustva premočna, je povsem smiselno pogovor za nekaj časa prekiniti. Kratek premor lahko prepreči besede, ki jih pozneje obžalujemo. Pomembno pa je, da se k pogovoru vrnemo, ko se oba nekoliko umirita.

In predvsem: težav ne rešujmo z impulzivnimi dejanji. Če se prepiri ponavljajo, postajajo vse bolj intenzivni ali v odnosu prihaja do groženj in nasilja, je bolje poiskati pomoč tretje osebe, svetovalca ali drugega strokovnjaka.

Viri: U.S. Department of Justice, Associated Press, FBI, The Independent, CBS News, American Psychological Association, NHS