Zakaj je 15. april najbolj tragičen dan v človeški zgodovini?

Je 15. april zaklet ali gre zgolj za nenavadna naključja? Na ta dan smo bili v preteklosti priča številnim tragičnim dogodkom, nazadnje pa je, kot rečeno, črno statistiko tega 105. dne v letu ''oplemenitila'' tragedija katedrale Notre-Dame. A na ta dan se je v zgodovini zgodilo še precej hujših stvari.

Teroristični napad na bostonskem maratonu

15. aprila 2013 je ZDA pretresel teroristični napad na bostonskem maratonu, v katerem so umrli trije ljudje. Bombi, skriti v ekonomloncu, sta poleg treh žrtev, med njimi 8-letnega dečka Martina Richarda, ranili 260 ljudi. Porota je v Kirgiziji rojenega napadalca Džoharja Carnajeva, ki je bombe z bratom nastavil na cilju maratona, obsodila na smrtno kazen. Njegovega brata Tamerlana so ubili nekaj dni po napadu med spopadom s policijo, 19-letnega Džoharja pa čez čas ujeli ranjenega. Ta se je pozneje pokesal: ''Kriv sem, žal mi je za življenja, ki sem jih vzel.'' Od junija 2015 na smrtonosni odmerek čaka v najbolj strogo varovanem, t. i. supermax zaporu v ZDA, ADX Florence, ki leži blizu mesta Florence v Koloradu, kjer po 23 ur na dan preživi v samici.

Tragedija na stadionu Hillsborough

15. aprila 1989 se je zgodil najtemnejši trenutek v zgodovini nogometnega kluba Liverpool, ko je na nogometnem stadionu Hillsborough v Sheffieldu na polfinalni tekmi angleškega pokala proti Nottingham Forestu umrlo 96 navijačev redsov. Zaradi kaotičnih razmer in panike, ki je nastala, potem ko so se navijači nogometašev iz mesta Beatlov nagnetli v srednja predela tribune – v nekaj minutah je del tribune za Liverpool preplavilo več kot 3.000 navijačev, čeprav je bilo prostora za pol manj ljudi – tok navijačev pa ni in ni pojenjal in so ljudje stlačili predhodnike, ki se niso imeli kam umakniti. Mnogim je tako med stampedom zmanjkalo kisika. Poleg smrtnih žrtev je bilo na tej tekmi, ki jo je sodnik prekinil po šestih minutah, tudi več kot 700 ranjenih. Sprva so pristojni za tragedijo okrivili navijače, a je preiskava pokazala, da je šlo za niz varnostnih spodrsljajev.

Potop Titanika

15. aprila 1912 je tragična usoda doletela 269 metrov dolg in 28 metrov širok Titanik, za katerega so mislili, da se ne more potopiti. Takrat največja in najbolj razkošna potniška ladja na svetu – bila je prva, ki je imela na krovu bazen, knjižnico, telovadnico, igrišče za skvoš in turško kopel – je bila na poti iz Southamptona v New York, a je vmes trčila v ledeno goro in kmalu potonila. Pozneje so odkrili, da se je prelomila na dva dela. Nesreča se je zgodila 14. aprila ob 23.40 (po ladijskem času), dve uri in 40 minut pozneje pa potonila. V nesreči čezceanskega parnika v severnem Atlantskem oceanu je umrlo 1.503 od 2.224 potnikov in članov posadke.

Atentat na Abrahama Lincolna

15. aprila 1865 se je zgodil atentat na 16. ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, ki se je v zgodovino zapisal kot predsednik, ki je odpravil suženjstvo. Med predstavo v gledališču Ford ga je ustrelil privrženec konfederacijskih sil, igralec John Wilkes Booth. Takoj po streljanju so ga odpeljali čez ulico v hišo družine Petersen, a je zaradi strelnih ran naslednje jutro umrl. Bootha so s sozarotnikom Davidom Heroldom po dveh tednih v policijski akciji ubili. Zaradi vpletenosti v atentat so pozneje obesili štiri ljudi, med njimi Mary Surratt, ki je bila prva ženska, ki jo je usmrtila zvezna vlada, še trojica pa je bila v povezavi z atentatom obsojena na dosmrtni zapor – tudi pozneje oproščeni zdravnik Samuel Mudd, ki je Bootha zdravil zaradi poškodbe noge, ki jo je staknil med atentatom.

Izbruh islandskega vulkana

15. aprila 2010 se je zaradi posledic izbruha islandskega vulkana Eyjafjallajökuff zaprl zračni prostor nad Evropo. Izbruhnil je 14. aprila, ko je iz kraterja kar 11 kilometrov visoko bruhnil oblak pare, prahu in pepela, ki ga je južni veter nato raznesel nad večji del Evrope, zato je bila med 15. aprilom in 1. majem odpovedana večina letov evropskih letalskih družb. Oblak pepela je namreč dosegel višino med šestimi in sedmimi kilometri, drobci kremenčevega stekla, ki jih je vseboval pepel, pa bi lahko povzročilo okvaro motorjev, če bi se znotraj letalskih motorjev stopili. Druga težava je bila vidljivost, saj bi vulkanski pepel okna pilotske kabine obrusil, da se skoznje ne bi več nič videlo.