Slavnega Italijana je pokončal pred domačimi vrati

Vse do aprila leta 1997 je Andrew Cunanan živel življenje, ki bi mu ga marsikdo zavidal. V službo mu ni bilo treba hoditi, saj je živel na račun bogatih starejših intimnih prijateljev, ki so skrbeli, da je v svojih dvajsetih letih lahko živel na veliki nogi. Veselo je zapravljal njihov denar in navduševal znance v lokalni gejevski skupnosti. Hvalil se je z udeležbo na družabnih dogodkih slavnih in velikodušno plačeval račune v dragih restavracijah. Nato pa se je leta 1996 zgodilo nekaj, kar je v njem zbudilo morilski bes. Kar je sledilo, bolj spominja na prizore iz akcijskega filma, kot pa na resnične dogodke.

Bil je zgovoren in bister otrok

Andrew Phillip Cunanan se je rodil 31. avgusta leta 1969 v mestu National City v Kaliforniji. Bil je najmlajši in verjetno tudi najbolj razvajen izmed štirih otrok Američana filipinskih korenin Modesta 'Peta' Cunanana in italijanske Američanke Mary Anne Schillaci. Oče je bil zaposlen v ameriški vojni mornarici in v času, ko je Andrew prijokal na svet, je bil v vietnamski vojni. Potem ko je zapustil mornarico, v kateri je služil kot poklicni častnik, se je zaposlil kot borzni posrednik. Mati je bila doma in je skrbela za otroke ter gospodinjstvo.

Čeprav so pripadali srednjemu razredu, je oče zbral vse prihranke in Andrewa leta 1981 vpisal v prestižno zasebno škofijsko šolo v bogatem okrožju La Jolla v San Diegu. Za ta korak se je odločil, ker je bil najmajši sin izjemno bister in je bil prepričan, da mu lahko na tak način pomaga do uspeha v življenju. »Bil je očetov ponos in veselje,« je pozneje v pogovoru za televizijsko hišo ABC povedal njegov brat Christopher Cunanan. »Bil je zelo pameten. Ko mu je bilo okrog deset let, je bral enciklopedije in si zapomnil praktično vsako informacijo, ki jo je prebral. In ko si ga vprašal kar koli iz katere koli izmed teh enciklopedij, je znal odgovoriti na vse.«

Tudi v šoli je veljal za izjemno bistrega in zgovornega fanta, njegov uradno izmerjeni inteligenčni kvocient je znašal kar 142. A obkrožen je bil z vrstniki, ki so prihajali iz veliko premožnejših družin, zato si je začel izmišljevati zgodbe o svojem družinskem ozadju, da bi prikril povprečnost, iz katere je izhajal. Prav tako je bil sposoben spremeniti svoj videz glede na to, kaj se mu je zdelo v danem trenutku najbolj privlačno. Na šolskem zboru v zadnjem letniku je bil izglasovan za učenca, ki ga šola nikoli ne bo pozabila. Med poznejšim proučevanjem njegove preteklosti, so strokovnjaki ugotovili, da so bili to verjetno prvi znaki antisocialne osebnostne motnje, ki so jo nekoč splošno označevali za psihopatijo ali sociopatijo.

Privlačili so ga moški

Že tekom srednje šole je Andrew ugotovil, da ga spolno privlačijo moški. Svoje istospolne usmerjenosti nikoli ni skrival, a doma vseeno ni govoril o tem. Leta 1988 je oče Modesto zapustil družino in se preselil na rodne Filipine, da bi se izognil aretaciji zaradi poneverbe dokumentov. Istega leta je takrat 19-letni Andrew, ki je že imel romantična razmerja z bogatimi starejšimi moškimi, začel obiskovati lokalne gejevske klube in restavracije. Da bi imel lažji dostop do bogataške smetane, je nadaljeval z lažmi o svoji družini in zasebnem življenju ter trdil, da je njegov oče izraelski milijonar in aristokrat na Peti aveniji.

Ker je sin vse pogosteje zahajal v klube in domov večkrat prišel v spremstvu moških, je globoko verna mati postala pozorna na njegovo obnašanje in ko ga je nekega večera videla, kako se pred vhodom poljublja z moškim, si je morala končno priznati, da je njen sin homoseksualec. Zaradi njegove spolne usmerjenosti sta se večkrat zapletla v prepir in nekega večera je Andrew Mary Anne vrgel ob steno ter ji hudo poškodoval ramo. Po tem incidentu mu je mati prenehala kljubovati in se začela vse bolj oddaljevati od neprepoznavnega sina.

Po končani srednji šoli se je Cunanan leta 1987 vpisal na kalifornijsko univerzo v San Diegu, kjer je študiral ameriško zgodovino. Dve leti pozneje je študij obesil na klin in se preselil v okrožje Castro v San Franciscu, kjer je postal vsesplošno znani gejevski zabavljač. Nekaj časa je živel pri premožnem prijatelju v Berkeleyu. Uporabljati je začel ime Andrew DeSilva (pozneje tudi Andy Cummings, Drew Cunningham in Curt Matthew Demaris) ter lagati o svojih koreninah in povezavah z bogatimi in slavnimi ljudmi. Pripovedoval je, da je bila njegova mama prijateljica s pevko Blondie in trdil da je židovske vere, čeprav je bil vzgojen v predani katoliški družini.

Usodno srečanje v nočnem klubu

Cunanan je postal praktično inventar nočnega življenja v okrožju Castro, gejevski soseski, v kateri se je hitro spoprijateljil z bogatimi starejšimi moškimi in se domnevno začel zanimati ž za ustvarjanje nasilne pornografije. Družbo je iskal in našel tudi v Hillcrestu in La Jolli v okolici San Diega, prav tako pa je užival tudi v nočnem življenju mesta Scottsdale v Arizoni. Domnevno naj bi živel od velikodušnosti bogatašev. Imel je neverjetno željo biti sprejet, priznan ter občudovan v družbi bogatašev in pomembnežev. Službe, kot jo poznamo običajni Zemljani, ni imel, večino denarja je dobil od starejših premožnih moških, ki so mu plačevali za družbo.

Leta 1990 je Cunanan v nočnem klubu Colossus v San Franciscu spoznal italijanskega modnega oblikovalca Giannija Versaceja. Slavni Italijan je bil v mestu, ker je prejel nagrado za kostume, ki jih je zasnoval za opero Capriccio in med proslavljanjem v klubu je Cunanana, ki se je ves čas motal okrog njegove družbe, povabil na nadaljevanje zabave v svojo vilo ob jezeru Como. Ali je Andrew dejansko odšel do jezera Como, ni znano, se je pa z znanstvom s priznanim modnim oblikovalcem rad hvalil v visokih družbenih krogih, v katerih se je gibal. Medtem je še naprej užival v družbi starih bogatešev in se selil od enega bogatega pokrovitelja k drugemu. Potem, ko so se tesni prijatelji, s katerimi je preživljal prosti čas, preselili v Sacramento, se je Cunanan odločil vrniti k materi v San Diego. Izdelovati je začel kristalno meto in preprodajati droge.

V času bivanja v San Diegu je Andrew Cunanan spoznal tudi svojo poznejšo prvo žrtev Jeffreya 'Jeffa' Traila. Trail je diplomiral na pomorski akademiji in je leta 1992, ko naj bi se z Andrewom spoznala, še vedno služil v vojni mornarici. Oba sta bila istospolno usmerjena, a naj nikoli ne bi bila v romantičnem razmerju. Cunanan je za Traila govoril, da je njegov najboljši prijatelj in čeprav je Trail vedel, da je večina tega, kar govori, laž, mu je ostal zvest praktično do konca življenja.

Je morilski pohod sprožil razhod s partnerjem?

Tudi v domačem okolju si je Cunanan kmalu našel bogatega intimnega partnerja Normana Blachforda. Tako kot v San Franciscu, je šlo za starejšega premožnega gospoda, ki je financiral Cunananovo življenje na veliki nogi. Za intimnosti in družbo naj bi mu domnevno plačeval po dva tisoč ameriških dolarjev (1.760 evrov) na mesec, podaril naj bi mu tudi luksuzen avtomobil in plačal počitnice v New Yorku ter na jugu Francije. Nato mu je nekega večera leta 1996 'sugar daddy' tako rekoč čez noč in povsem nepričakovano nadel rogove in ga spodil iz svoje hiše. Cunanan je ostal sam, brez strehe nad glavo in hitro je dosegel limite na vseh kreditnih karticah, ki jih je posedoval.

V smetani bogatašev je začel izgubljati svojo moč. Nenadoma je postal zanemarjen, izgubil je prestižno podobo, njegovo zvezdništvo je začelo hitro bledeti. To naj bi močno vplivalo na njegovo psihično zdravje. Zapustil ga je tudi najboljši prijatelj Jeff Trail, ki se je preselil v Minneapolis. Cunanan ga je sicer večkrat obiskal, a to ni bilo isto, kot v časih, ko sta še živela v isti soseski. »Andrewova samozavest je bila vezana na luksuzne stvari, ki jih je imel, na vse, kar so ljudje delali zanj,« je za ABC News razkrila kriminalistka Candice DeLong, ki je izdelala Cunananov profil morilca. »Biti sprejet v visoki družbi - to je bilo tisto, kar je pričakoval, česar si je želel. Če tega ni dobil, je bil izgubljen.« In ravno to je bilo najverjetneje krivo, da je začel svoj morilski pohod.

Jeff je slutil, da z Andrewom ni vse v redu in to zaupal tudi svojemu sostanovalcu Michaelu Williamsu. Povedal mu je, da se je Cunanan vrnil k preprodajanju drog in jih začel tudi vse bolj zlorabljati. Teden dni, preden ga je Cunanan umoril, je Trail Williamsu povedal, da se je hudo sprl s prijateljem in da si je tisti konec tedna »nabral veliko sovražnikov ... Moram oditi od tod. Ubili me bodo,« naj bi ponavljal. In res, v drugi polovici aprila leta 1997 je Cunanan prijateljem povedal, da zapušča San Diego in da se bo najprej odpravil na izlet v Minneapolis, da obišče svojega nekdanjega ljubimca, 33-letnega perspektivnega arhitekta Davida Madsona ter prijatelja Jeffa Traila, ki je po odhodu iz vojaških vrst delal kot okrožni upravitelj podjetja, ki je dostavljalo propan.

Najprej se je lotil prijatelja in ljubimca

24. aprila se je Cunanan v družbi štirih prijateljev udeležil poslovilne zabave v klubu California Cuisine in to je bila ena redkih priložnosti, ko ni plačal za hrano, ki je bila na mizi. Dan pozneje je prispel v mesto Twin Cities in Madsona prosil, če lahko nekaj dni prespi v njegovem podstrešnem stanovanju. Tri dni pozneje je obiskal Jeffa in ker sta se ponovno grdo sprla, je Andrew verjetno izgubil živce in prijatelja do smrti potolkel s kladivom, njegovo truplo zavil v preprogo ter ga stlačil v omaro v podstrešnem stanovanju prijatelja Davida Madsona. Prav on je bil njegova druga žrtev.

Cunanan in Madson sta se spoznala proti koncu leta 1995. Imela sta kratkotrajno zvezo na daljavo, a tudi, ko je Madson začel romantično razmerje z drugimi moškimi, ga je Cunanan še vedno opisoval kot svojega sanjskega moškega. »Andrew je zelo močno ljubil Davida ... A po razhodu David ni želel imeti več nobenega opravka z njim,« je medijem leta 1997 povedal Cunananov nekdanji sostanovalec Erik Greenman. »David je bil Adrewovo življenje. Velikokrat je povedal, da bi pustil vse za sabo in se preselil v Minneapolis, da bi bil z njim.« Madsonovo truplo so našli 3. maja leta 1997 v bližini jezera blizu mesta Rush City v Minnesoti na severu Minneapolisa. Imel je tri strelne rane na glavi in hrbtu, zadane s pištolo, ki jo je Cunanan ukradel v stanovanju svoje prve žrtve Jeffa Traila.

Dolgo se je ugibalo o dejanskem času njegove smrti, saj se je pojavilo vprašanje, koliko časa je Madson preživel s Cunananom po Trailovem umoru. Če so navedbe preiskovalcev točne, je Madson s svojim morilcem preživel šest dni in prav mogoče je, da ga je Cunanan zadrževal kot zapornika. Ko se je v medijih razširila novica o njegovem morilskem pohodu, naj bi njegovi prijatelji in znanci pobegnili iz mesta, da bi se izognili srečanju z njim, saj so se bali, da bi postali njegove naslednje žrtve, je bilo razkrito v članku časopisa San Diego Reader maja leta 1997.

Morilsko popotovanje od Minneapolisa do Floride

Po drugem umoru je Cunanan zbežal v Chicago, kjer je 4. maja umoril 72-letnega spoštovanega in pomembnega nepremičninskega investitorja Leeja Miglina, ki je ravno čistil svojo garažo. Njegova soproga Marilyn je vedela, da je nekaj narobe, ker je Lee ni prišel iskat na letališče, ko se je vrnila s poslovnega potovanja. Njegovo truplo so našli v garaži; Cunanan mu je zvezal roke in noge, njegovo glavo pa oblepil z debelim lepilnim trakom. Nato ga je več kot 20-krat zabodel z izvijačem in mu z žago za kovino prežagal grlo. Ko ga je pokončal, naj bi odšel v žrtvino družinsko hišo, si naredil sendvič s slanino, se obril in si nekoliko spočil, nato pa ukradel Miglinov Lexus in se odpeljal proti vzhodu, v New Jersey.

Po tretjem umoru je Cunanan postal 449. ubežnik na FBI-jevem seznamu desetih najbolj iskanih ubežnikov. Preiskovalci so mu nekaj časa sledili preko avtomobilskega telefona. Potem, ko je Cunanan po radiu slišal, da policija uporablja mobilni signal, da bi ga našla, je poskušal telefon odtrgati, a ker ni šlo, je moral najti drugo vozilo za nadaljevanje bega. V ta namen je 9. maja na državnem pokopališču Finn's Point v mestu Pennsville v New Jerseyju s streli pokončal 45-letnega oskrbnika grobov Williama Reesa. Nato je ukradel njegov rdeči dostavni tovornjak in naslednja dva dni preživel na poti. Ker so ga začeli intenzivno iskati tako zvezni policisti kot FBI, se je Cunanan odpravil proti Miamiju, kamor naj bi prispel 11. ali 12. maja.

V Miami Beachu na Floridi naj bi nekaj tednov živel povsem mirno življenje, ne da bi ga kdo odkril ali posumil v njegovo kriminalno identiteto – pa čeprav je bila za njim izdana nacionalna tiralica. Domnevno naj bi skoraj dva meseca bival v hotelu Normandy Plaza. Vodja nočne izmene hotela naj bi preiskovalcem pozneje zaupal, da je Cunanan plačal v gotovini, prav tako naj bi pogosto spreminjal svoj videz; nosil naj bi celo lasulje, da ga ne bi mogli prepoznati. Ko mu je začelo zmanjkovati denarja, je vlomil v prazno hiško na vodi, v kateri je našel zavetje in mir pred policijo.

Zadnja žrtev je bil slavni Italijan

Čeprav so ga iskale oblasti z vse države, je bil Andrew Cunanan vendarle izjemno samozavesten kriminalec. Ko je zastavil nekaj ukradenih dragocenih predmetov, je uporabil svoje pravo ime, čeprav je vedel, da policija redno opravlja rutinske preglede evidenc o zalogah v zastavljalnicah. Nekaj dni pred njegovim naslednjim, zadnjim umorom, so Cunanana opazili v prodajalni sendvičev, a se je uspel izmakniti policiji. Prav nihče pa si ni predstavljal, da si bo za svojo zadnjo žrtav Cunanan izbral ravno italijanskega modnega oblikovalca Giannija Versaceja. Nekateri naj bi ju nekaj dni prej celo videli skupaj v klubu, iz katerega naj bi se odpeljala v istem avtomobilu.

15. julija leta 1997 je Andrew Cunanan oblikovalca, ki se je odpravil v bližnji kiosk po revije, čakal pred Caso Casuarino, vilo na Ocean Driveu, ki jo je Gianni Versace spremenil v sanjsko palačo. Kupil jo je leta 1992 in zanjo odštel 2 milijona britanskih funtov (2,3 milijona evrov). Nato je pred vhod dal postaviti kip Afrodite in za 2,6 milijona funtov (3 milijone evrov) kupil še propadajoč hotel tik zraven vile, ki ga je porušil in s tem naredil prostor za bazen s ploščicami iz 24-karatnega zlata. Skupno naj bi za svojo ameriško rezidenco zapravil kar 23 milijonov funtov (26 milijonov evrov) in ustvaril sanjsko domovanje, v katerem je rad gostil znane prijatelje; tudi Sira Eltona Johna in princeso Diano. A tistega nesrečnega jutra se je obisk končal tragično.

Cunanan je Versaceja dvakrat ustrelil na sprednjem stopnišču njegovega dvorca in pobegnil. Priča mu je poskušala slediti, a ga ni mogla dohiteti, ujeti ga ni uspelo niti policistom, ki so nemudoma prihiteli na kraj zločina. Versace je bil ustreljen okrog devete ure zjutraj po lokalnem času in ko so na kraj prišli policisti, naj bi še dihal. Umrl naj bi pozneje v bolnišnici. Tisto popoldne so policisti našli tudi Reesevo ukradeno vozilo, ki je bilo parkirano v eni izmed bližnjih garaž, v njem pa je bilo na kupe Cunananovih oblačil, njegova čekovna knjižica, potni list, časopisni izrezki o njegovih preteklih umorih in dokazilo iz zastavljalnice.

Na koncu si je sodil sam

»V mestu smo nemudoma ustvarili zadušljiv primež, tako tesen, da se je Cunanan počutil izjemno neudobno, ko se je premikal naokrog,« se je pozneje spominjal Carlos Noriega, kriminalist z oddelka za umore, ki je vodil primer na Floridi. »Počasi smo zategovali zanko okrog njegovega vratu. Vsakodnevno smo imeli barikade, ustavljali smo ves promet, preverjali pešce, sodelovali z FBI. Od prvega dne sem verjel, da ga imamo v pesti.« A vendarle si ni mislil, da jih bo ubežnik kar sam počakal. 23. julija leta 1997, osem dni po umoru slavnega italijanskega modnega oblikovalca je med hiškami na vodi na Collins Avenue, le 4 kilometre severeje od Versacejeve vile, odjeknil glasen strel. Oskrbnik Fernando Carreira je nemudoma poklical policijo in povedal, da so v eno izmed hišk vdrli in da je v njej slišal tudi strele.

Kriminalisti in SWAT ekipa so nemudoma odhiteli do dvonadstropne hišice in vdrli vanjo. »Odšel sem v zgornje nadstropje in našel Cunanana mrtvega ležati na postelji. Na sebi je imel samo boksarice. Ustrelil se je v usta, pištola je ležala poleg njega. Prav tista, s katero je ubil Versaceja, Madsona in Reesa,« je medijem zaupal kriminalist Noriega. Šlo je za 40-kaliberski S&W Taurus PT100 polavtomatsko pištolo, ki jo je ukradel Jeffu Trailu, prvi izmed svojih petih žrtev. Čeprav je policija do potankosti preiskala hišico, v kateri si je sodil Cunanan, ni našla nikakršnega poslovilnega pisma. V bistvu preiskovalci niso našli niti omembe vrednih osebnih stvari, kar jih je močno presenetilo, glede na to, da je bil Cunanan v družbi znan kot nekdo, ki si je stalno nabiral denar in drago premoženje od bogatih starejših moških, s katerimi je (intimno) prijateljeval.

Cunananovi motivi za okrutne umore ostajajo velika neznanka. V času preiskave so mediji domnevali, da naj bi se na morilski pohod odpravil potem, ko je izvedel, da je HIV pozitiven, a obdukcijsko poročilo je razkrilo, da je bil povsem zdrav. Največ vprašanj se je seveda pojavljalo v povezavi z umorom Giannija Versaceja, saj je primer odmeval tudi v evropski javnosti. A o razlogih za umor modnega velikana lahko samo špekuliramo. Morda je šlo za dolgotrajen spor in obračun iz preteklosti, morda ga je Versace zavrnil kot ljubimca, morda je Cunanan prišel prosit za pomoč, a ker je ni dobil, je slavnega znanca pokončal.

Na koncu si je odločil soditi sam, ker najverjetneje ni imel poguma, da bi se soočil z roko pravice. Strokovnjaki so prepričani, da v nobenem izmed primerov ni šlo za naključne umore. Cunanan je zagotovo imel motiv za svoj pokol, a nikoli ne bomo izvedeli, kakšnega. Skrivnost o tem, zakaj je moril, je namreč odnesel s seboj v grob. Njegovi kremirani posmrtni ostanki se danes nahajajo v mavzoleju na katoliškem pokopališču svetega križa v San Diegu v Kaliforniji.