Seks, izdaje, umori in skrivnosti: 5 največjih škandalov kraljevih družin

Ena najbolj srhljivih skrivnosti angleške kraljeve zgodovine sega v leto 1483. Po smrti kralja Edvarda IV. sta izginila njegova sinova, dvanajstletni Edvard V. in devetletni Rihard, vojvoda Yorški. Njuna usoda ostaja nepojasnjena še danes.

Po očetovi smrti bi moral prestol naslediti najstarejši sin Edvard V. Ker je bil še otrok, je oblast začasno prevzel njegov stric Rihard, vojvoda Gloucestrski, ki je postal skrbnik obeh dečkov.

Namesto pričakovanega kronanja pa je sledil preobrat. Oba princa so namestili v londonski Tower, kjer naj bi bila zaščitena do prevzema oblasti. Toda njun stric je kmalu poskrbel, da so ju razglasili za nezakonska, s čimer sta izgubila pravico do angleškega prestola. Julija 1483 se je okronal za kralja Riharda III.

Nato sta dečka izginila. O njunem nadaljnjem življenju ni bilo več zanesljivih poročil, v palači pa se je začelo širiti vse več govoric, da sta bila umorjena.

Zgodovinski kompleks Historic Royal Palaces potrjuje, da sta bila princa nazadnje opažena v londonskem Towerju leta 1483. Med najbolj razširjenimi razlagami je domneva, da je njuno smrt naročil prav Rihard III., saj bi lahko dečka nekoč zahtevala prestol. Vendar neposrednega dokaza o njegovi odgovornosti ni.

Leta 1674 so med gradbenimi deli v Towerju odkrili posmrtne ostanke dveh otrok. Kralj Karel II. je pozneje odredil njihov pokop v Westminstrski opatiji, saj so verjeli, da pripadajo izginulima princema. Njuna identiteta ni bila dokončno potrjena.

Zgodba je postala ena največjih skrivnosti angleške monarhije. Je Rihard III. res odstranil lastna nečaka, da bi obdržal krono, ali je bila resnica precej drugačna? Dokončnega odgovora še vedno nimamo.

Francoska kraljica Marie Antoinette je bila znana po razkošnem življenjskem slogu, zato so se okoli nje hitro širile govorice o zapravljivosti in domnevni brezbrižnosti do navadnih ljudi. Eden najbolj razvpitih škandalov, povezanih z njenim imenom, je bila afera z diamantno ogrlico.

Zgodba se je začela, ko sta draguljarja Böhmer in Bassenge poskušala prodati izjemno dragoceno ogrlico, okrašeno s skoraj 650 diamanti. Kraljica jo je zavrnila, saj je bila cena previsoka. Toda prevarantka Jeanne de Valois-Saint-Rémy, znana kot grofica de La Motte, je v tem videla priložnost za velik zaslužek.

Prepričala je kardinala Louisa de Rohana, da lahko z nakupom ogrlice ponovno pridobi kraljičino naklonjenost. Trdila je, da je z njo v dobrih odnosih, in organizirala celo skrivno nočno srečanje z žensko, ki je bila videti kot Marie Antoinette.

Kardinal je verjel, da ravna po kraljičinih navodilih, zato je ogrlico kupil in jo predal grofici. Ta je dragoceni nakit odnesla svojim sodelavcem, ki so diamante razstavili in začeli prodajati.

Ko so draguljarji zahtevali plačilo, je prevara prišla na dan. Kraljica je zanikala, da bi ogrlico naročila, in trdila, da o celotnem poslu ni vedela ničesar.

Uradni zgodovinski pregled dvorca Versailles potrjuje, da je bil kardinal de Rohan oproščen, medtem ko je bila grofica de La Motte obsojena. Kljub temu je škandal močno poškodoval ugled kraljice.

Afera je bila še posebej nevarna, ker je prišla na dan v času, ko Francozi že tako niso zaupali kraljevi družini. Marie Antoinette so vse bolj povezovali z razkošjem in zapravljanjem, čeprav sama ni bila odgovorna za prevaro.

Leta 1793, med francosko revolucijo, je bila usmrčena z giljotino. Diamantna afera ni povzročila revolucije, je pa postala eden najbolj znanih simbolov slabega ugleda francoskega dvora.

Ena najbolj pretresljivih zgodb habsburške monarhije se je zgodila 30. januarja 1889 v lovskem dvorcu Mayerling blizu Dunaja. Tam so našli mrtvega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, edinega sina cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete, bolj znane kot Sisi. Ob njem je ležala njegova sedemnajstletna ljubica Mary Vetsera.

Rudolf je bil poročen s princeso Štefanijo Belgijsko, vendar je bilo njuno razmerje nesrečno. V zadnjih mesecih življenja se je zbližal z mlado Mary, s katero je imel skrivno ljubezensko razmerje.

Ko so ju našli mrtva, je habsburški dvor poskušal okoliščine tragedije obdržati čim bolj stran od javnosti. Sprva so se pojavljale tudi razlage, da je prestolonaslednik umrl naravne smrti. Novica o smrti njegove ljubice ni bila takoj razkrita.

Po danes najverjetnejši razlagi je Rudolf najprej ustrelil Mary, nato pa sodil še sebi. Toda okoliščine dogodka in razlogi za njuno odločitev so dolgo ostali predmet ugibanj.

Avstrijski državni arhiv hrani tudi dokumente o tragediji, med njimi rokopis, ki ga je pripravila Maryjina mati Helene Vetsera. Njena pripoved kaže, kako močno je cesarski dvor poskušal omejiti širjenje informacij o smrti njene hčerke.

Pomembno novo odkritje je prišlo leta 2015, ko so v sefu dunajske banke našli izvirna poslovilna pisma Mary Vetsera. Ta so dodatno osvetlila njeno odločitev, da umre skupaj z Rudolfom.

Tragedija je močno pretresla habsburško družino in spremenila nasledstvo prestola. Rudolf je bil namreč neposredni naslednik Franca Jožefa. Po njegovi smrti je to mesto pripadlo njegovemu bratrancu Francu Ferdinandu, ki je bil leta 1914 ubit v Sarajevu. Atentat nanj je postal povod za prvo svetovno vojno.

Britanska monarhija je leta 1936 doživela eno največjih kriz v svoji zgodovini. Kralj Edvard VIII. je bil pripravljen storiti nekaj, kar je bilo za takratnega vladarja skoraj nepredstavljivo: odpovedati se prestolu, da bi se lahko poročil z žensko, ki jo je ljubil.

Njegova izbranka je bila Američanka Wallis Simpson, ki je bila takrat že dvakrat poročena. Njena pretekla zakona in dejstvo, da je bila ločenka, so povzročili ostro nasprotovanje britanske vlade in dela kraljeve družine.

Britanski politični vrh ni želel sprejeti možnosti, da bi kralj ostal na prestolu in se poročil z Wallis. Edvard se ljubezni ni želel odpovedati, zato je sprejel odločitev, ki je pretresla državo.

Desetega decembra 1936 je podpisal listino o odpovedi prestolu. Naslednji dan je bila njegova odločitev uradno potrjena, krono pa je prevzel njegov mlajši brat Albert, ki je postal kralj Jurij VI.

Britanski državni arhiv The National Archives hrani izvirno listino o odpovedi prestolu, ki jo je Edvard podpisal skupaj z zahtevo, da odločitev začne veljati takoj.

Nekdanji kralj je dobil naslov vojvoda Windsorski. Z Wallisovo se je poročil junija 1937 v Franciji, vendar se v Veliko Britanijo kot vladajoči monarh ni nikoli več vrnil.

Njuna zgodba pa ni bila brez novih polemik. Leta 1937 sta obiskala nacistično Nemčijo in se srečala tudi z Adolfom Hitlerjem. Obisk je sprožil številna vprašanja o njunem odnosu do nacističnega režima in še dodatno obremenil njun ugled.

V novejši zgodovini evropskih kraljevih družin je le malo zgodb povzročilo toliko pozornosti kot razpad zakona princese Diane in takratnega princa Charlesa, današnjega kralja Karla III.

Njuna poroka leta 1981 je bila predstavljena kot pravljična zgodba, ki jo je spremljal ves svet. Toda za bleščečo javno podobo so se skrivale zakonske težave, nezvestoba in vse večje nezadovoljstvo.

Diana je pozneje odkrito spregovorila o moževi zvezi s Camillo Parker Bowles. Novembra 1995 je nastopila v oddaji Panorama na britanski televiziji BBC in v pogovoru z novinarjem Martinom Bashirjem razkrila podrobnosti o svojem zakonu, duševnih stiskah in težavah v kraljevi družini.

Posebej odmeven je bil njen odgovor na vprašanje o Camilli, ko je dejala, da so bili v njenem zakonu trije ljudje. S tem je javno potrdila, kako močno je moževa zunajzakonska zveza vplivala na njun odnos.

Charles je že leto prej v televizijskem pogovoru priznal, da je bil med zakonom nezvest. Diana je prav tako spregovorila o svojem razmerju z Jamesom Hewittom.

Britanska kraljeva družina se je znašla pod izjemnim pritiskom. Kraljica Elizabeta II. je pozneje oba pozvala, naj dokončno uredita zakonski status. Diana in Charles sta se uradno ločila avgusta 1996.

Škandal pa je dobil še eno razsežnost leta 2021, ko je neodvisna preiskava pod vodstvom lorda Dysona ugotovila, da je novinar Martin Bashir pri pridobivanju intervjuja uporabil ponarejene bančne izpiske. Poročilo BBC je razkrilo resne nepravilnosti pri načinu, kako je bil pogovor dogovorjen.

Diana je umrla 31. avgusta 1997 v prometni nesreči v Parizu. Stara je bila komaj šestintrideset let. Njena smrt je sprožila svetovno žalovanje in postala eden najbolj pretresljivih dogodkov sodobne kraljeve zgodovine.

Pet stoletij evropske zgodovine razkriva, da kraljeve družine niso bile imune na pohlep, prepovedane ljubezni, družinske spore in tragedije. Nekateri škandali so zamajali celotne monarhije, drugi so za vedno spremenili usodo posameznih dinastij.

Od dveh izginulih princev do Diane, katere javno razkritje zakonskih težav je pretreslo sodobno britansko monarhijo, imajo te zgodbe nekaj skupnega: za zaprtimi vrati palač so se dogajale stvari, ki jih krona ni mogla vedno skriti pred javnostjo.

Viri: Historic Royal Palaces, Château de Versailles, Österreichisches Staatsarchiv, Im Museum, The National Archives, BBC, HISTORY