Ko govorimo o najhujših evropskih serijskih morilcih, je skorajda nujno potrebno izključiti tiste, ki izvirajo iz nekdanje Sovjetske zveze, saj bi v nasprotnem primeru imeli na lestvici skorajda samo njene državljane: Andrej Čikatilo, Anatolij Onoprienko, Aleksander Pičuškin, Sergej Tkač, Genadij Mikaševič, Vasilij Komarov…. Prvi je pobil 53 ljudi, zadnji 33. A ti številki sta še vedno daleč od števila žrtev pri svetovnih serijskih morilcih: Luis Garavito je dokazano ubil 138 ljudi, čeprav so mu očitali, da je žrtev celo več kot 300, v glavnem je šlo za otroke s ceste. Pedru Lopezu, »pošasti iz Andov«, so dokazali 110 žrtev, a naj bi jih ubil več kot 300, v glavnem deklice. Danielu Camargu so dokazali, da je ubil 72 otrok in žensk, a naj bi bilo njegovih žrtev celo več kot 150. Zanimivo, država, ki velja za deželo serijskih morilcev, ZDA, je šele na osmem mestu: pred Garyjem Ridgwayjem, ki je ubil 49 ljudi, so štirje iz Latinske Amerike, dva iz Sovjetske zveze in Kitajec.

Peter Sutcliffe (Velika Britanija)

Peter Sutcliffe je angleški serijski morilec, ki so mu mediji zaradi njegove brutalnosti nadeli ime 'Yorkshirski razparač'. V šestih letih, kolikor je trajal njegov morilski pohod (med letoma 1975 in 1980), naj bi umoril 13 prostitutk, sedem jih je uspelo pobegniti pred njegovim kladivom in nožem. Na začetku naj bi sicer napadal vse mlajše ženske na širšem območju regije, a se je nato osredotočil na prostitutke, katerih usluge je redno koristil - privlačila naj bi ga namreč njihova ranljivost. Ko je na zaslišanju priznal svoja dejanja, je povedal, da ga je k umorom nagovoril sam bog. Psihologi se še danes z zanimanjem ukvarjajo z njegovim primerom in raziskujejo, kdaj in kaj je šlo v njegovem življenju tako zelo narobe, da je začel moriti.

Salvatore Riina (Italija)

Salvatore Riina, znan tudi kot Toto Riina, je najbolj znan italijanski mafijec, nekdanji vodja sicilijanske Cosa Nostre, ki se je, potem ko je v rani mladosti zaradi bombe izgubil očeta ter brata, odločil vdati kriminalu. Začel je kot lokalni mafijec in se z brezkompromisnim odnosom do konkurence ter nasprotnikov hitro zavihtel na sam vrh sicilijanskega mafijskega sveta. Zaradi njegove neizmerne surovosti se je zloglasnega botra italijanske Cosa Nostre prijel vzdevek Zver. 'Capo di tutti capi' oziroma 'šef vseh šefov' je bil glede na dejstvo, kako si je utrl pot na 'oblast' ter način vladanja, v marsičem podoben svojemu ekvadorskemu kolegu Pablu Escobarju: tudi sam se je primarno ukvarjal s preprodajo drog in tihotapljenjem te v Združene države Amerike, tudi on je več let organizacijo vodil iz skrivališča, saj je bil ubežnik, tudi on je nasprotnike eliminiral, namesto da bi se spoprijateljil z njimi in deloval po principu 'roka roko umije'. A za razliko od okrutnega Ekvadorca, ki so ga pokosili streli, so Riino aretirali in ga obsodili na 26 dosmrtnih zapornih kazni.

Karl Denke (Nemčija, Poljska)

Karl Denke je bil serijski morilec, ki je med letoma 1909 in 1924 svoje žrtve pobijal in razkosaval s sekiro. Rodil se je leta 1860 v kraju Münsterberg v Šleziji, v današnji Poljski, leta 1924 pa je v zaporu v istem kraju storil samomor – ko so ga prijeli, se je obesil. Zasačili so ga po tem, ko je nekega moškega napadel s sekiro, pa mu je žrtev ušla. Ko so začeli preiskovati njegovo stanovanje, so našli večje količine konzerviranega človeškega mesa, ki ga je jedel. In pikantna podrobnost: človeško meso je, soljeno, prodajal kot svinjino na tržnici. Drugače pa je šlo za vernega človeka, v cerkvi je igral orgle, in ker je vedno rad priskočil na pomoč, so ga klicali očka Denke. Najmnožičnejši evropski morilec Karl Denke je dokazano ubil 30 ljudi, neuradno pa morilcu in kanibalu pripisujejo več kot 40 žrtev, ki naj bi v glavnem prebivale v njegovi hiši, kjer naj bi jih, če verjamemo nekaterim zapisom, celo malce poredil, preden jih je ubil in pojedel.

Johann 'Jack' Unterweger (Avstrija)

Sadist, morilec, pisatelj, zapeljevalec žensk in resocializirani kriminalec; vse to je bil Jack Unterweger, Avstrijec, ki je moril prostitutke doma in v tujini. Bil je izjemen šarmer, prodoren pisec leposlovja in novinarskih vsebin, ob vsem tem pa tudi okrutni serijski morilec, ki si je za tarče izbiral zlasti prostitutke. Leta 1976 je bil prvič obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Za zapahi se je pričel izobraževati in pisati romane. Ti so bili izjemni, zato ga je avstrijska visoka družba začela častiti kot »očiščenega zaporniškega pesnika«. Leta 1990 so ga po vsega 15 odsluženih letih zaradi vse glasnejših pozivov in vložene peticije kulturnikov pomilostili. In le nekaj mesecev pozneje se je zgodil nov umor, na las podoben tistemu iz leta 1974. Potem ko je bil obsojen za še devet nadaljnjih umorov, se je še iste noči obesil v svoji zaporniški celici.

José Antonio Rodríguez Vega (Španija)

»El Mataviejas«, po naše morilec starih žensk, se je rodil leta 1957 v Santanderju. Kot pove že ime, se je najraje lotil starejših žensk (najmlajša je imela 61, najstarejša pa 93 let), jih posilil, zadavil in pobral denar. Obstaja še nekaj podatkov o tem, kako kruto se je Vega izživljal nad še živimi in nad njihovimi trupli, a bomo to preskočili. Na sojenju so ugotovili, da gre za preračunljivega psihopata. Obsodili so ga na 440 let zapora. Leta 2002 sta ga v zaporu s šili 113-krat zabodla sojetnika.

Peter Manuel (Škotska)

Medtem ko večina serijskih morilcev začne moriti zaradi (spolnega) nasilja, razuzdanega življenja ali prisotnosti alkohola v družini, so Petra Manuela nasilnega očitno naredile številne selitve, ki jih je bil deležen kot otrok. Travmatična izkušnja vrnitve iz Združenih držav Amerike na Škotsko naj bi bila kriva, da je še pred dopolnjenim desetim letom starosti začel ustrahovati lokalno prebivalstvo in vlamljati v hiše, njegovi nasilni nagoni pa so se z leti (in s časom, preživetim po zaporih) stopnjevali do te mere, da je postal najokrutnejši serijski morilec v zgodovini Škotske. Njegov okruten morilski pohod je trajal točno en dan manj kot dve leti. Prvič je moril 2. januarja leta 1956, zadnjič pa na novega leta dan leta 1958. V teh 729 dneh je mož, znan kot 'zver iz Birkenshawa', zagrešil zločine, ki še danes preganjajo lokalno škotsko prebivalstvo. Kot pri številnih serijskih morilcih tudi pri njem dejansko število žrtev ostaja velika neznanka; a za smrtno obsodbo je bilo dovolj, da so mu jih uspeli dokazati sedem.

Fred in Rose West (Velika Britanija)

Večina serijskih morilcev izhaja iz problematičnih družin in če podrobneje proučimo primer Freda in Rose West, lahko hitro ugotovimo, da nista nobena izjema. Njemu je s trdo roko vladal oče, pred katerim ga je čuvala pretirano zaščitniška mati, ona je bila hči depresivne matere in shizofrenega ter nasilnega očeta, s katerim naj bi bila že od otroštva v incestnem romantičnem razmerju. Spoznala sta se leta 1969 na avtobusni postaji, se zaljubila in začela pisati skupno ljubezensko zgodbo. Romantično, a samo do trenutka, ko odkrijemo, da sta v naslednjih letih začela moriti – najprej verjetno v navalu besa, pozneje pa sta postala ena najbolj brutalnih serijskih morilcev v britanski zgodovini, ki sta svoje žrtve privezala ali vklenila v domači kleti, se več dni izživljala nad njimi, jih posiljevala in mučila ter jih na koncu zadavila in zakopala – bodisi v tla kleti bodisi na domačem vrtu. Najhuje pri vsem je, da nista prizanesla niti lastnim otrokom.

Miodrag Stole Trifunović (Srbija)

Ob besedi 'serijski morilec' nekateri najprej pomislijo na Jacka Razparača, britanskega serijskega morilca, ki je v 19. stoletju pokončal vsaj šest prostitutk in čigar identitete nikoli niso uspeli odkriti. Bolj malo ljudi pa ve, da je tudi nekdanja Jugoslavija imela svojega Jacka Razparača, ki je bil ravno tako brutalen. Še več, Miodrag Stole Trifunović naj bi bil celo brutalnejši od svojega britanskega 'kolega', saj naj bi pokončal od 14 do 60 žrtev. Sovražil je ženske, še posebej prostitutke, bil če človek večih obrazov, a za razliko od Jacka Miodrag ni uspel ubežati oblastem. O najbolj zloglasnem človeku, ki je kdaj hodil po ulicah Beograda, že desetletja krožijo številne zgodbe. Razlog za to je, da na srečo nihče ni uspel nadomestiti krvoločnega Miodraga Stoleta Trifunovića, tako imenovanega srbskega Jacka Razparača. Ko ljudje niso še niti vedeli, da obstajajo serijski morilci, je on že veselo pobijal po mestu.

Bela Kiss (Madžarska)

Madžarski serijski morilec, rojen leta 1877, naj bi ubil 23 žensk in enega moškega. Trupla so odkrili v velikih sodih na posestvu, kjer je živel, leta 1916, ko je bil v vojski. Ko so ga začeli iskati po avstro-ogrskih enotah, jim je ušel in ga nikoli niso našli. Po različnih informacijah je bil v Romuniji, v Franciji in celo v ZDA. Med preiskavo v njegovem stanovanju so ugotovili, da si je dopisoval s kar 87 ženskami, zelo verjetno zaradi denarja, našli pa so tudi nekaj knjig o načinih zastrupljanja in davljenja.

Goran Kotaran (Bosna in Hercegovina)

Vam ime Hannibal Lecter zveni znano? Gre za filmski lik, ki ga je leta 1981 v svojih romanih 'iznašel' prodorni pisec detektivk Thomas Harris, pozneje pa je bil prikazan tudi v številnih filmskih uspešnicah, v katerih so ga upodobila znana igralska imena, med njimi Anthony Hopkins, Aaran Thomas in Brian Cox. Dr. Hannibal Lecter je forenzični psihiater in kanibalski serijski morilec in ravno zaradi slednjega si je enak vzdevek 'prislužil' tudi Goran Kotaran, po besedah številnih najnevarnejši serijski morilec v zgodovini Bosne in Hercegovine. Ta nadimek si ni prislužil zato, ker ima rad Bachove kompozicije in ker preučuje človeško psiho, temveč zato, ker ima, kot istoimenski filmski lik, bolesten um in zmožnost, da brez kančka obžalovanja ubije človeka. Čeprav je trenutno za zapahi, bo najpozneje leta 2026 odkorakal na svobodo in številni prebivalci bosanske Kozarske Dubice že sedaj v strahu pričakujejo ta dan.