Moža je želela zaklati že na poročno noč

Oktober leta 2001. Katherine Knight je čakala v svoji priporni celici, da se bo začelo sojenje proti njej zaradi umora partnerja Johna Pricea. Na zaslišanjih se je izrekla za nedolžno, njena ekipa odvetnikov je imela pripravljeno odlično obrambo, saj so kot priče povabili številne sodne izvedence in zaenkrat je zgledalo, da se bo sojenje odvilo njej v prid. Kako se tudi ne bi? Navsezadnje je bila izjemno prikupna ženska, zato je bilo težko verjeti, da je zagrešila zločin, ki so ji ga očitali.

A na dan, ko naj bi se začelo sojenje, je sodnik poroti sporočil, da je primer zaključen. Brez sojenja, brez pričanj. Katherine Knight je namreč čez noč spremenila svojo odločitev in se izrekla za krivo. To je močno olajšalo delo sodnemu senatu, ki bi se sicer moral prebijati čez goro grozljvih posnetkov, ki so služili kot dokazno gradivo. Kathrine so izrekli sodbo in jo poslali preostanek življenja preživet v ženski zapor brez možnosti pogojnega izpusta. S tem je postala prva ženska v zgodovini Avstralije, ki je dobila tako hudo kazen. Kaj pa je pravzaprav zagrešila, da jo je doletela takšna usoda?

Prešuštna mati

Barbara Roughan, rojena Thorley, je bila poročena z Jackom Roughanom in v zakonu so se jima rodili štirje sinovi. Nato se je Barbara na skrivaj začela dobivati z družinskim prijateljem in soprogovim sodelavcem Kenom Knightom. Družini Roughan in Knight sta bili obe zelo dobro znani v konservativnem podeželskem mestu in ko je afera o ljubimkanju prišla na dan, je povzročila velik škandal. Zgražanje lokalne skupnosti je Barbaro in Kena prisililo, da sta zapustila mesto in se preselila v Moree. Nobeden od njenih štirih sinov ni šel z njo; starejša dva sta ostala pri očetu, mlajša dva pa so poslali v rejništvu k njuni teti v Sydney.

Barbara je imela še štiri otroke s Kenom, med njimi par dvojčic, ki sta bili rojeni 24. oktobra leta 1955 v Tenterfieldu. Ena izmed njiju je bila Katherine Knight. Leta 1959, ko je imela štiri leta, je Roughan preminil in sinova, ki sta živela z njim, sta se preselila k materi, njenemu novemu partnerju in polsestram. Katherine je odraščala v nekonvencionalnem in nefunkcionalnem družinskem okolju.

Ken je bil alkoholik, ki je za uveljavljanje svoje volje pogosto uporabljal nasilje in ustrahovanje. Soprogo Barbaro je znal posiliti tudi desetkrat na dan. Ta je zato spolnost upravičeno začela sovražiti in je hčerkam pogosto razlagala intimne podrobnosti njenega spolnega življenja ter jim dala vedeti, kako zelo se ji gabita seks in moški. A vendar ni naredila ničesar, da bi svoje potomke zaščitila pred nasiljem. Katherine je trdila, da jo je večkrat spolno napadlo več članov njene lastne družine, zlorabe pa naj bi trajale vse do njenega enajstega leta. Čeprav so imeli psihiatri pomisleke glede njene zgodbe, so ji na koncu verjeli, saj je tudi več družinskih članov potrdilo, da je bila resnično tarča spolnih zlorab.

Nadlegovala in ustrahovala je vrstnike

Barbarina prababica je bila domnevno avtohtona Avstralka iz območja Moree, ki se je poročila z Ircem. Barbara je bila na to dejstvo izjemno ponosna in je o svoji družini rada razmišljala, kot da so Aborigini. To je bila sicer družinska skrivnost, saj je bilo v tistem času na tistem območju veliko racizma in bi se vrstniki lahko še bolj spravljali na njene otroke. Poleg sestre dvojčice je bila edina oseba, s katero si je bila Katherine blizu, njen stric Oscar Knight, ki je bil profesionalni jezdec s številnimi naslovi prvaka. Njegov samomor leta 1969 je deklico zato povsem potrl – dolgo je trdila, da jo obiskuje njegov duh in da bi družina prekinila duhovno vez med njima, so se še istega leta preselili nazaj v Aberdeen.

V srednješolskih letih v Muswellbrooku se je Katherine povsem izolirala od okolice. Sošolci se je spominjajo kot dekleta, ki je rado nadlegovalo in ustrahovalo mlajše šolarje. Nekega fanta je v šoli napadla z nožem, številne težave je imela tudi z večino učiteljev. A v nasprotju z njeno občasno brutalno vzkipljivo naravo, je bila Katherine, ko ni bila omamljena od nasilja, vzorna šolarka in je redno dobivala nagrade za svoje vzorno vedenje. Potem, ko je pri 15 zapustila šolske klopi, ne da bi se naučila brati ali pisati, se je zaposlila v tekstilnem podjetju, kjer je izrezovala kroje oblačil. Leto zatem je delovno mesto zapustila, da bi začela s tem, kar je sama označevala za »sanjsko službo«: rezanje in sekanje odpadnega materiala v lokalni klavnici. Delo ji je bilo všeč, hitro je napredovala in kmalu dobila lasten službeni set mesarskih nožev, ki jih je doma ponosno obesila nad posteljo, da bi jih imela vedno pri roki. Šlo je za navado, ki se je nadaljevala povsod, kamor se je preselila – dokler ni pristala v zaporu.

Zaklati ga je želela že na poročno noč

Katherine je vedno pijanega sodelavca Davida Stanforda Kelletta spoznala leta 1973 in si ga takoj povsem podredila. Če se je Kellett zapletel v pretep, se je vmešala tudi ona in ga krila s svojimi pestmi. Tudi sicer je bila v Aberdeenu dobro znana po tem, da je fizično grozila vsakomur, ki se ji je postavil na pot ali jo prizadel. Katherine in David sta se leta 1974 na njeno zahtevo poročila, na ceremonijo pa sta se pripeljala kar z njenim motorjem. Seveda je vozila ona, ker je bil David tako pijan, da je morala zelo paziti, da ga na poti ni izgubila. Takoj, ko sta prispela, je Katherinina mati Davidu dala nasvet. »Stara mi je povedala, naj se pazim. Dejala mi je, naj pazim na Katherine, saj da me bo v nasprotnem primeru ubila. Isto se mi baje piše tudi, če bom grdo ravnal z njo, jo prevaral ali onečastil,« naj bi David potožil prijateljem.

Očitno je mati hčerko res dobro pozala: Že na poročno noč je Katherine namreč res poskušala zaklati Kelletta; pozneje je pojasnila, da ga je hotela ubiti, ker naj bi zaspal po samo treh zaporednih spolnih odnosih z njo. Tudi sicer je bil njun zakon poln nasilja in po nekem prepriru je visoko noseča Katherine zažgala vsa Davidova oblačila in obutev, nato pa ga je, ko se je vrnil domov, s ponvo za cvrtje udarila po zatilju – vse to samo zato, ker se je pozno vrnil s tekmovanja v igranju pikada, kjer se je uvrstil v finale. V strahu za svoje življenje je David tistega večera zbežal do sosedov, kjer je izgubil zavest. Zdravniki so pozneje ugotovili, da je imel večkrat zlomljeno lobanjo. Policija je obiskala Katherine, a ta je povsem spremenila svoje obnašanje: soprogu se je v naslednjih dneh na vso moč dobrikala in ga pregovorila, da je umaknil vse obtožbe proti njej.

Želela ga je nazaj

Maja leta 1976, kmalu po rojstvu njunega prvega otroka, hčerke Melisse Ann, je David Katherine zapustil zaradi druge ženske in se preselil v Queensland, saj naj domnevno ne bi mogel več shajati z njenim zlorabljanjem. Naslednji dan so sosedje Katerine videli, kako je z otrokom v vozičku norela po glavni cesti, zato so poklicali rešvalce, ki so jo odpeljali v bližnjo bolnišnico. Ugotovili so, da trpi za hudo poporodno depresijo in jo več tednov zadržali na psihiatričnem oddelku. Ko so jo končno odpustili, je skrbno pregledala železniški vozni red proge, ki je potekala nedaleč stran od njenega domovanja in svojo dvomesečno punčko položila na železniške tire tik preden bi moral mimo pripeljati vlak.

Dojenčico je prepustila smrti, sama pa je v bližnji lopi ukradla sekiro, odšla do mesta in številnim ljudem grozila s smrtjo. A Melissa Ann ni umrla. Na srečo jo je še pravočasno našel moški, ki so ga v mestu poznali pod imenom 'Stari Ted'. V bližini tirov je spravljal krmo, slišal je glasen otroški jok in odšel pogledat, kaj se dogaja. Še pravočasno je našel in rešil ubogo punčko, saj je le nekaj sekund zatem mimo pripeljal vlak. Katherine so aretirali in jo ponovno poslali v bolnišnico, a je naslednji dan podpisala, da želi domov, ker naj bi se počutila »mnogo bolje«.

Nekaj dni pozneje je Katherine neznani ženski na ulici porezala obraz z enim izmed svojih nožev in od nje zahtevala, naj jo pelje do Queenslanda, da poišče Davida. Ko sta se na poti ustavili na bencinski črpalki, je ženski uspelo zbežati in poklicati policijo, a še preden so možje v modrem prišli do tja, je Katherine že vzela mladega fanta za talca in mu grozila z nožem. Policija jo je napadla in jo razorožila, nato pa so jo poslali v psihiatrično bolnišnico. Katherine je medicinskim sestram povedala, da je nameravala ubiti mehanika na bencinskem servisu, ker je Davidu popravil avtomobil, s katerimi je potem pobegnil. Ko bi prišla v Queensland bi nato ubila še svojega soproga in njegovo mater. Ko je policija Davida obvestila o incidentu njegove soproge, je ta začutil močno krivdo: nemudoma je zapustil svojo novo punco in se z materjo vrnil v Aberdeen, da bi pomagal Katherine.

Več neuspešnih afer

Katherine so iz psihiatrične bolnišnice odpustili 9. avgusta leta 1976, ko sta skrb za njo prevzela tašča in soprog. Skupaj so se preselili v Woodridge, v predmestje Brisbana, kjer je Katherine našla službo v mesnici. 6. marca leta 1980 se jima je rodila še ena hčerka, ki sta jo poimenovala Natasha Maree. Štiri leta pozneje je Katherine zapustila Davida in se najprej preselila k staršem v Aberdeen, nato pa v najeto hišo v bližnji Muswelbrook. Čeprav se je vrnila na delo v klavnici, si je naslednje leto poškodovala hrbet in se invalidsko upokojila. Ker ni več potrebovala stanovanja v bližini delovnega mesta, je lokalne oblasti zaprosila za socialno stanovanje v Aberdeenu.

Leta 1986 je Katherine spoznala 38-letnega rudarja Davida Saundersa. Nekaj mesecev pozneje se je preselil k njej in njenima hčerkama, a na srečo obdržal tudi svoje staro stanovanje. Katherine je namreč kmalu postala bolestno ljubosumna zaradi tega, kar je počel, ko nje ni bilo doma in ga je večkrat vrgla iz stanovanja. Ker je imel na neki točki njenih izpadov dovolj, se je preselil nazaj v svoje stanovanje. Katherine je bila zaradi njegovega dejanja povsem obupana, zato mu je začela slediti na vsakem koraku in ga rotiti, naj se vrne k njej. Po dolgotrajnem prosjačenju je vendarle popustil in se ponovno vselil v njeno domovanje, a svojo odločitev kmalu spet obžaloval.

Maja leta 1987 je Katherine svojemu dvomesečnemu mladiču dinga prerezala vrat, kar tako, brez razloga, da Davidu pokaže, kaj se mu bo zgodilo, če bo kdaj imel afero. Nato ga je med nekim prepirom s ponvo za cvrtje udarila tako silovito, da je izgubil zavest. Junija leta 1988 je rodila tretjo hčerko Sarah, s katero je Davida prisilila, da je položil depozit za skupno hišo. Družina se je kmalu preselila v novo domovanje, ki ga je Katherine nemudoma obogatila z živalskimi kožami, lobanjami, rogovi, zarjavelimi živalskimi pastmi, usnjenimi jaknami, starimi škornji, mačetami, grabljami in vilami. Prekrila je vsak košček doma, vključno s stropi. 

Po prepiru, sredi katerega je Davida udarila v obraz z likalnikom in ga nato zabodla v trebuh s škarjami, se je ta ponovno umaknil na varno v svoje stanovanje, a ko se je pozneje vrnil k njej po svoje stvari, je ugotovil, da je Katherine razrezala vsa njegova oblačila. V strahu pred ponorelo soprogo se je odločil vzeti dolg dopust in se skriti pred njo. Ta ga je seveda poskušala najti in si ga ponovno podrediti, a nihče v okolici ni vedel, kam je odšel. Več mesecev pozneje se je vrnil, da bi videl svojo hčerko in ugotovil, da je Katherine odšla na policijo in krivo pričala, da je nasilen in si tako priborila uradno prepoved približevanja.

Leta 1990 je Katherine ponovno zanosila, tokrat s 43-letnim nekdanjim sodelavcem v klavnici Johnom Chillingworthom. Naslednje leto mu je povila sinčka, ki sta ga poimenovala Eric. Njuno razmerje je trajalo tri leta, nato pa ga je Katherine zapustila zaradi moškega, s katerim je ljubimkala že nekaj časa. To je bil John Charles Thomas Price, ki se je rodil 6. januarja leta 1955 in je bil oče treh otrok. Znan je bil kot »grozen možakar«, ki pa so ga imeli radi vsi, ki so ga poznali. V ljubezensko afero s Katherine se je spustil po ločitvi leta 1988. Medtem ko je njegova dveletna hčerka ostala pri nekdanji soprogi, sta starejša dva otroka živela pri njem. John se je zelo dobro zavedal Katherininega nasilnega ugleda, ko se je leta 1995 preselila v njegovo hišo. A njegovi otroci so jo imeli radi, sam je služil veliko denarja z delom v lokalnim rudnikih in če odštejemo nasilne prepire, je bilo na začetku njuno življenje »pravljično rožnato«.

Vedel je, da je v nevarnosti

Leta 1998 je poskušala Katherine Johna prisiliti, naj se poroči z njo, a jo je ta zavrnil. Da bi se mu maščevala, je Katherine posnela pripomočke, ki naj bi jih John domnevno ukradel na delovnem mestu in kaseto poslala njegovemu nadrejenemu. Čeprav je povečini šlo za zastrele medicinske stvari, ki jih je vzel iz škatel, namenjenih za uničenje, so Johna po 17 letih vestnega dela vseeno odpustili. Še isti dan je Katherine vrgel iz hiše, zato se je ta vrnila v svoje domovanje, novica o tem, kaj je storila, pa se je bliskovito razširila po mestu. Nekaj mesecev pozneje je John obnovil njuno razmerje, čeprav ji je sedaj prepovedal, da bi se ponovno preselila k njemu. Njuni prepiri so postajali vse pogostejši in John je zaradi svoje ljubezni izgubil večino prijateljev.

Februarja leta 2000, ko ga je Katherine zabodla v prsni koš, je niz napadov na Johna dosegel vrhunec. Končno je imel dovolj, zato jo je dokončno vrgel iz svoje hiše in naredil križ čez njuno razmerje. 29. februarja je na lokalnem sodišču podal zahtevo za prepoved približevanja, saj je na tak način poskušal sebe in otroke zaščiti pred nasilno nekdanjo partnerico. Istega popoldneva je svojim sodelavcem povedal, da če ga naslednji dan ne bo v službo, bo to zato, ker ga bo Katherine ubila. Čeprav so ga prosili, naj se ne vrne domov, je izjavil, da se boji, da bo pokončala njegove otroke, če jih bo našla same doma.

Ko je prišel domov, Katherine sicer ni bilo tam, a ugotovil je, da je otroke poslala prespat k prijateljem. Večer se je zato odločil preživeti pri sosedih, od katerih se je po prijetnem kramljanju in nekaj steklenicah piva vrnil okrog enajstih zvečer in se izjemno utrujen odpravil spat. Katherine je medtem v trgovini kupila novo črno čipkasto spodnje perilo in se odpravila k Johnu. Ker je ta že spal, se je  usedla na kavč, prižgala televizor, nekaj minut gledala neko oddajo in se nato odpravila pod prho. Potem je prebudila Johna in ga povsem omotičnega napeljala v spolni odnos, po katerem je nemudoma ponovno zaspal.

Naslednji dan je začelo sosede skrbeti, ker je bil Johnov avtomobil pozno dopoldne še vedno na dovozu, čeprav bi se moral že zdavnaj odpraviti v službo. Ker ga ni bilo v službo, je njegov nadrejeni enega izmed delavcev poslal k njemu domov preverit, kaj je narobe. Tako sosed kot sodelavec sta trkala na Johnovo okno v spalnici, da bi ga zbudila, ko pa sta prišla do vhodnih vrat in na njih opazila kri, sta nemudoma poklicala policijo. Ta je vdrla v hišo in našla Johnovo truplo, zraven pa nezavestno Katherine, ki je pogoltnila pest antidepresivov.

Partnerja je zabodla, odrla in razsekala

Izkazalo se je, da je Johna zabodla z mesarskim nožem, medtem ko je spal. Glede na krvne sledi se je verjetno zbudil in poskušal prižgati luč, da bi pobegnil, a ga je Katherine lovila po hiši. Uspelo naj bi mu odpreti vhodna vrata in izstopiti, a se je bodisi opotekel nazaj v notranjost, bodisi ga je tja zvlekla Katherine. Na hodniku je nato izkrvavel. Pozneje je Katherine odšla v Aberdeen in z njegovega bančnega računa pobrala ves denar, nato pa se je vrnila, ga odrla in njegovo kožo obesila na vrata v dnevno sobo. Kot je bila vajena v klavnici, ga je potem razsekala na kose in dele njegovega telesa dala kuhat ter jih pripravila, da jih bo ponudila njegovim otrokom za kosilo.

Nekaj kuhanih partnerjevih okončin je iz neznanega razloga vrgla na zelenico za hišo. Preiskovalci so domnevali, da je z njimi nameravala nahraniti njihovega psa. Johnovo glavo so našli v loncu z zelenjavo. Lonec je bil še topel, zato so domnevali, da se je kuhanja lotila zgodaj zjutraj. Dejanja naj bi dokazovalo, da je Johna prezirala. Na vrata hladilnika so preiskovalci našli njegovo fotografijo, ki je bila popackana s krvjo in delci mesa, saj naj bi Katherine partnerju v slovo zapisala: »Jonathan, čas ti je vrnil za to, ker si posilil mojo hčerko. Pa tudi za Beck in malega Johna (njegova otroka). Sedaj se lahko igraš s spolovilom malega Johna, John Price.« Pozneje se je izkazalo, da bi bile napisane obtožbe o posilstvu brez vsakršne podlage ali tehtnih dokazov, torej si jih je verjetno izmislila, da bi upravičila svoj zločin.

Obdukcija je razkrila, da je bil John vsaj 37-krat zaboden tako v sprednji kot tudi v zadnji del telesa, pri tem so bili hudo poškodovani številni vitalni organi. Katherine je partnerja odrla iz kože in dele njegovega telesa skuhala v obaro, ki jo je nameravala postreči svojim otrokom, je bilo mogoče prebrati v obtožnici. Obtoženka je prvotna ponudbo tožilstva za priznanje kride za uboj zavrnila, zato so jo 2. marca leta 2001 privedli pred preiskovalnega sodnika, pred katerim se je izrekla za nedolžno. Sojenje proti njej bi se moralo začeti 23. julija, a je bilo prekinjeno zaradi bolezni njenega odvetnika. Sodnik je zato določil nov datum: 15. oktober. Še pred tem je vrhovni sodnik Barry O'Keefe 60 porotnikom ponudil možnost, da se umknejo zaradi eksplicitne narave fotografskih dokazov in pet se jih je res odločilo izkoristiti to možnost.

Čez noč si je premislila

A čeprav je njena odvetniška ekipa nabrala konkreten seznam prič, ki naj bi dokazale, da je dejanje zagrešila neprištevna, je Katherine zjutraj pred začetkom sojenja spremenila svojo zgodbo in se tokrat izrekla za krivo. Višji sodnik O'Keefe je zato še pred začetkom odpovedal sojenje in nato čez noč odredil izvedenjsko mnenje specialista psihiatrične stroke, da bi ugotovil, ali je Katherine razumela posledice tega, da se bo izrekla za krivo in je bila dovolj pri močeh za tak tožbeni razlog. Dva psihiatra sta zaključila, da Katherine trpi zaradi mejne osebnostne motnje, a da ni hudo duševno motena. To pa je pomenilo, da se je še kako dobro zavedala svojih dejanj in je partnerja pokončala iz čiste zlobe ali maščevanja.

Katherine nikoli ni podala razloga, zakaj se je odločila izreči za krivo. Njena odločitev je bila nenavadna predvsem zato, ker je še vedno vztrajno zavračala odgovornost za svoja dejanja. Med branjem sodbe so njeni odvetniki zahtevali, da naj jo oprostijo prisotnosti, da ne bi slišala določenih dejstev, a je bila njihova prošnja zavrnjena. Ko je Timothy Lyons stopil na prostor za priče in opisal odiranje ter razkosanje, je Katherine postala histerična in so ji morali dati pomirjevalo. 8. novembra je vrhovni sodnik zaradi težke narave zločina in popolnega neobžalovanja dogodka Katherine obsodil na doživljenjsko zaporno kazen in zavrnil možnost pogojnega izpustila ter naročil, da morajo v sodbo napisati, da je nikoli tekom življenja nihče ne sme niti za trenutek izpustiit na prostost. S tem je postala prva ženska v zgodovini Avstalije, ki so ji naložili tako hudo kazen.

Junija leta 2006 je Katherine vložila pritožbo na doživljenjsko zaporno kazen in zatrjevala, da je življenje v zaporu brez možnosti pogojnega izpusta preveč huda kazen za zločin, ki ga je zagrešila. Sodniški zbor, ki so ga sestavljali Peter McClellan, Michael Adams in Megan Latham, je pritožbo na sodišču za kazenske pritožbe v New South Walesu seprembra zavrnil. Sodnik McClellan je v svoji utemeljitvi zapisal, da je zagrešila »grozljiv zločin, ki je tako rekoč onkraj razuma v civilizirani družbi.« Katherine bo tako preostanek svojih dni preživela v ženskem zavodu za prestajanje zapornih kazni v Silverwaterju, kjer dela kot čistilka, varnostniki pa noč in dan skrbijo, da nima niti najmanjšega dostopa do njej tako ljubih nožev.