Sem so pošiljali tiste, ki se niso strinjali s Titom

V preteklosti je bil Goli otok namenjen predvsem paši ovc, zato je bilo prej le nekaj sezonskih pastirskih koč in zbiralnikov deževnice. Po letu 1948 so jugoslovanske oblasti ustanovile politično taborišče Goli otok, kamor so večinoma pošiljali ujetnike brez sojenja.

Kot poroča Net.hr, je taborišču in zaporu na Golem otoku pripadala tudi ženska kaznilnica na bližnjem otoku Sv. Gregory. Tam je bila kaznilnica in zapor za mnoge, ki so bili osumljeni sodelovanja s Sovjetsko zvezo, takrat vodilno državo komunizma. Tito in takratna Komunistična partija Jugoslavije sta Goli otok zasnovala kot kaznilnico za prevzgojo tistih, ki se v tistih letih niso strinjali z razkolom med Titom in Stalinom. V teh sedmih letih je tam bivalo okoli 13.000 jetnikov.

Več o Golem otoku in grozljivih razmerah si lahko preberete v članku z naslovom Grozljiva resnica o Golem otoku. V članku navajamo tudi zgodbo Pavla Ravlića, ki je za srbske medije sregovoril tudi o tem, kako so morali zaporniki na otoku sami pokopavati svoje prijatelje.