Nova oblika kriminala: tarča niso več le žrtve, ampak tudi njihove družine

Kot izhaja iz poročil Europola o organiziranem kriminalu, gre za vse bolj razširjeno taktiko zastraševanja, katere cilj je psihološki pritisk in hitrejša podreditev žrtve.

Kot navaja Europol v svojih analizah organiziranega kriminala (SOCTA), se sodobne kriminalne mreže vse pogosteje poslužujejo širših oblik pritiska. Namesto neposrednega konflikta z žrtvijo se pritisk prenese na družinske člane, kar poveča občutek ranljivosti in omeji možnosti obrambe.

Podobne vzorce zaznava tudi Interpol, ki v svojih poročilih opozarja, da se grožnje in zastraševanje pogosto širijo tudi na bližnje osebe, zlasti v primerih izsiljevanja in organiziranih kriminalnih obračunov.

Strokovnjaki za kriminalne strukture, na katere se sklicuje tudi UNODC (Urad Združenih narodov za droge in kriminal), opozarjajo, da gre pri takšnih dejanjih za prehod iz fizičnega v psihološko nasilje. Cilj ni le povzročiti škodo, temveč ustvariti stalni občutek ogroženosti.

Družina žrtve tako postane sredstvo pritiska, kar bistveno poveča učinek groženj, tudi če fizično nasilje ni neposredno izvedeno.

Po podatkih britanske National Crime Agency se v določenih primerih pojavljajo tudi t. i. signalni napadi – dejanja, ki niso nujno usmerjena v fizično škodo, temveč v pošiljanje jasnega sporočila žrtvi in njenemu okolju.

Gre lahko za ponavljajoče grožnje, poškodovanje premoženja ali druge oblike zastraševanja, ki imajo predvsem psihološki učinek in so del širše strategije nadzora.

Kot opozarjajo varnostni analitiki v poročilih Europola, takšni pristopi brišejo mejo med zasebnim in javnim življenjem. Žrtev ni več varna niti v domačem okolju, saj je pritisk razširjen na celoten družinski krog.

To povzroča dolgotrajne psihološke posledice, hkrati pa otežuje delo preiskovalnih organov, saj je dokazovanje povezave med grožnjami in dejanskimi dejanji pogosto zelo zahtevno.

Interpol v svojih analizah poudarja, da so tovrstni primeri pogosto kompleksni, saj vključujejo posredne grožnje, anonimne komunikacije in težko dokazljive vzorce vedenja. Zaradi tega se mnogi primeri ne končajo z jasnimi sodnimi epilogi, temveč ostanejo v sivi coni preiskav.

Čeprav se v nekaterih državah število klasičnih kaznivih dejanj zmanjšuje, strokovnjaki opozarjajo, da se kriminal ne zmanjšuje, temveč spreminja obliko. Kot izhaja iz poročil UNODC, se povečuje delež psihološko usmerjenih in ciljnih oblik kriminala, kjer je glavno orodje strah.

Varnostni strokovnjaki poudarjajo, da je pri grožnjah, izsiljevanju ali zastraševanju ključnega pomena hitro ukrepanje. Policija opozarja, da žrtve ne smejo popuščati pritiskom ali poskušati težave reševati same, saj storilci pogosto stopnjujejo zahteve in pritiske. Plačilo izsiljevalcem ali popuščanje grožnjam praviloma ni rešitev, ampak pogosto vodi v nove zahteve.

Žrtvam se svetuje, da shranijo vsa sporočila, elektronsko pošto, posnetke klicev, fotografije poškodovanega premoženja ali druge dokaze, ki bi lahko pomagali preiskovalcem. Pomembno je tudi, da si zabeležijo čas, kraj in okoliščine dogodkov ter morebitne priče.

Policija še poziva, da se vsak primer groženj ali izsiljevanja čim prej prijavi na številko 113 ali na najbližji policijski postaji. Tako lahko organi pregona sprejmejo ukrepe za zaščito žrtev, zbiranje dokazov in identifikacijo storilcev.

Strokovnjaki obenem opozarjajo, da žrtve ne smejo ostati same. Pomembno je, da o grožnjah obvestijo družinske člane, prijatelje ali druge osebe, ki jim zaupajo. V primerih, ko obstaja resna nevarnost za varnost posameznika ali njegovih bližnjih, lahko policija in drugi pristojni organi uvedejo dodatne zaščitne ukrepe.

Europol ob tem poudarja, da je prijava ključna tudi zato, ker kriminalne združbe pogosto računajo prav na strah in molk žrtev. Čim prej so organi pregona obveščeni o grožnjah, tem večje so možnosti za učinkovito ukrepanje in preprečitev nadaljnjega stopnjevanja nasilja.