Hristugeniatikofobija

Že res, da smo si ljudje različni in da imajo nekateri mešane občutke glede praznikov, toda oseba s hristugeniatikofobijo ima izrazit strah pred samim božičem. Fobija se običajno razvije v zgodnjem otroštvu in se lahko prekriva z nekaterimi od naslednjih fobij: fobija pred Božičkom (santafobija), fobija pred zabavami (simpoziofobija), fobija pred božičnimi drevesci (hristugeniatikodendrofobija) in fobije pred drugimi božičnimi rituali, ki so opisane v nadaljevanju.

Selafobija

Božič je med drugim tudi čas barvitosti, iskric in neštetih luči, kar lahko povzroča večje težave ljudem, ki trpijo za selafobijo. Gre za izrazit strah in nelagodje ob utripajočih lučeh, ki jih denimo vidimo na mestnih ulicah, balkonih hiš ali božičnih drevescih. Razlog se lahko skriva v preteklih travmatičnih doživetjih, kot denimo v dogodkih iz otroštva ali vojnih travmah, ki povzročijo intenzivne telesne občutke, napade in migrene. 

Singenezofobija

Ta fobija niti ni tako zelo redka, saj se pri mnogih pojavlja v različnih, morda malo manj intenzivnih oblikah. Imenujemo jo tudi familiafobija, nanaša pa se predvsem na strah pred sorodniki, lahko tudi ožjimi družinskimi člani. Osebe s to fobijo se izogibajo prazničnemu druženju s sorodniki, saj njihova bližina vzbuja močne čustvene in telesne občutke. Razlogi za to so lahko zelo globoki in so pogosto povezani s preteklimi travmami in neprijetnimi izkušnjami. 

Pedofobija

Pogosto se z zgoraj omenjeno fobijo pred družino in/ali sorodniki povezuje tudi izrazit strah pred otroki. Nelagodni občutki, ki lahko postanejo zelo intenzivni (in pri tem ne mislimo na jezo), se najpogosteje prebudijo na letalu, družinskem srečanju ali med nakupovanjem daril – če so seveda v bližini tudi otroci. Čeprav naj bi takšni ljudje veljali za (milo rečeno) čudaške, pa nenaklonjenost otrokom v resnici ni tako zelo redka. 

Ipovlopsihofobija

Pri tej fobiji se bo verjetno marsikomu zazdelo, da ni najbolj združljiva s trenutnim časom zelo priljubljenega delanja sebkov. A obstaja! Gre za izrazit strah pred fotografiranjem, ki se v božičnem času izrazi, ko nastopi čas fotografiranja – bodisi z družino in sorodniki bodisi s prijatelji. Takšni posamezniki se radi izmuznejo tovrstnemu ovekovečenju trenutkov, ki lahko pri težjih oblikah pripelje tudi do tesnobnih napadov. 

Doronofobija

Le kdo nima rad daril? Zagotovo ne oseba z doronofobijo. Morda se zdi tak strah na prvi pogled skoraj nemogoč, toda v ozadju te fobije se v resnici skriva socialna anksioznost. Osebi s tovrstnimi težavami je zelo nelagodno in neprijetno, če je v središču pozornosti ob prejemanju daril. V času praznikov, ko je ob tem običaju prisotnih več ljudi, oseba doživlja stisko, saj so ob odvijanju darila vanjo uprte vse oči in vsi čakajo na njen odziv. Spodobijo se nasmeh, zahvala in komentar, a zaradi preplavljajoče tesnobe vse skupaj postane prava nočna mora. 

Kisanofobija

Bela omela je eden izmed božičnih simbolov, s katerimi si pričaramo čarobno vzdušje in srečo v prihodnjem letu. Po stari tradiciji poljub pod omelo zagotavlja srečo, blagostanje in večno zvestobo, zavrnitev poljuba pa naj bi prinašala smolo. A zelo verjetno bo oseba s tovrstno fobijo raje tvegala nesrečo kot pa sprejela ta starodaven običaj. Če smo zelo realni, je ta strah v resnici bolj kot z nedolžno božično dekoracijo, ki visi nad vrati, povezan s strahom pred poljubljanjem z neznanci oziroma z nekom, ki je v določenem trenutku na dosegu roke ali – bolje rečeno – ustnic. 

Ekleziofobija

Obisk božičnice ostaja pomembna tradicija v mnogih družinah. A ne za osebo z ekleziofobijo, fobijo pred cerkvami. Pri tem velja poudariti, da gre lahko za strah pred samo zgradbo ali pred tem, kar cerkev predstavlja. Razlogov za to je lahko veliko – od podob Jezusa na križu do velikosti zgradbe, specifičnih vonjav po kadilih ali celo povezanosti cerkve s pogrebi. Seveda je to le nekaj najpogostejših.