Zima je pokazala zobe in nizke temperature vplivajo ne le na nas, ampak tudi na pse. Pa saj imajo dlako, boste dejali. Pa je kožuh dovolj? Številne pse tudi zebe. Z udomačevanjem psov se hišni ljubljenčki vedno bolj prilagajajo človekovim navadam in tudi razmeram, zato potreba po zaščitnem kožuhu izginja in številne današnje pasme nimajo debele poddlake, majhni kratkodlaki psi pa se lahko hitro podhladijo. Če imate doma psa, se morate torej zavedati določenih tveganj, ki jih sneg, predvsem pa hud mraz predstavljata za vašega štirinožnega prijatelja.

Če mnogi lastniki vedo, kako postopati v vročih mesecih, le redki vedo, kako poskrbeti za pasjo varnost pozimi. Tako kot ljudje lahko tudi psi trpijo za posledicami mraza, zato je dobro vedeti, kaj je dobro in kaj slabo za vašega psa pozimi. To je odvisno od pasme, vrste dlake (psi z gosto dlako in poddlako so manj dovzetni za podhladitev), barve dlake (temna dlaka vpija in zadrži več toplote), teže (maščoba je dober naravni izolator) in velikosti psa (majhni psi imajo večjo površino kože od notranjosti in zato bolj občutijo mraz), njegovega zdravstvenega stanja, telesne pripravljenosti in tudi starosti. Nekaterim je tako treba za sprehod nadeti zimski pasji plašček, kar posebej velja za starejše pse, pse, ki veliko časa preživijo zunaj, ki imajo trebušček blizu tal ter mladičke. Ker jih psi niso navajeni nositi, je plašček treba uvajati postopoma. V primeru snega imejte psa vedno na povodcu, saj lahko stopi v neznano in je njegova varnost ogrožena.

Tako kot vroč asfalt lahko tudi mrzla tla predstavljajo nevarnost za pasje tačke. Lastnik jih mora zato redno preverjati, saj se lahko sneg ujame med blazinice in se spremeni v kompaktne kroglice, kar je lahko zelo boleče. Težavo predstavlja tudi (kamena) sol in drugi preparati, ki jih komunalne službe in ljudje uporabljajo za poledenele ceste in lahko razdražijo blazinice, prav tako sol predstavlja nevarnost za psa, če jo zaužije, saj lahko to privede do zastrupitve. Že majhna količina čiste soli je namreč lahko nevarna. Zaradi tega lahko pride do visoke koncentracije natrija v krvi, kar lahko povzroči dehidracijo, bruhanje in zaspanost, v najhujšem primeru pa tudi tveganje za okvaro ledvic in krče. Pomembno je, da ob vrnitvi domov psu temeljito očistite tačke (več o tem v nadaljevanju) ter dlako na nogah in trebuhu.

Najboljša zaščita psa pred mrazom je preventiva, in sicer psa pozimi raje večkrat peljite na kratek sprehod kot pa na enega dolgega. Na sprehodu poskrbite, da se pes veliko giba, saj bo tako manjša verjetnost podhladitve. Ne pustite psa čakati npr. pred trgovino, na sprehod pa pojdite, ko je zunaj najbolj toplo. Ko je dlaka še vlažna in ste se vrnili s sprehoda, naj pes ne bo na prepihu ali hladnih tleh, saj lahko pride do vnetja mehurja in pljučnice. Prav tako naj se mu do naslednjega sprehoda posuši. Suho kožo pri psu lahko preprečite z dodajanjem ribjega olja njegovi prehrani. Po sprehodu psu blazinice očistite s toplo vodo in jih namažite s kremo ali vazelinom. Če ima med blazinicami dlako, jo postrizite, da tam ne nastaja led.

Potencialno nevarne temperature za manjše pse so po mnenju strokovnjakov med 7 in -4 stopinjami Celzija, za srednje velike pse pa med -4 in -9 stopinjami Celzija. Psi, ki so manj tolerantni za mraz, se začnejo nelagodno počutiti že pri temperaturah, ki so nižje od 7 stopinj Celzija. Pri zares nizkih temperaturah pes ne sme biti dlje časa na mrazu. Kako pa veste, da vašega psa zebe? Kadar se njegova koža naježi in začne drgetati (to je lahko tudi posledica stresnih situacij ali bolezni), ko povzdigne hrbet in rep stisne med noge, ko deluje zaspano in brez moči, ko stoka, ko hoče domov in  je nemiren. Kako pa vemo, da je prišlo do podhladitve? V tem primeru je pes na dotik hladen in ne drgeta več, čeprav je še vedno zunaj – to je lahko smrtno nevarno. Sicer pa so znaki pohladitve poležavanje, plitko dihanje, šibek utrip, hladna ušesa, rep in tačke, blede in pomodrele ustnice ter močno drgetanje. V tem primeru ga čim prej odpeljite na toplo, ga zmasirajte s suho brisačo, zavijte v odejo (lahko tudi čez obraz), mu na trebuh, ledveni predel ali tačke položite v brisačo zavit topel termofor, mu za piti ponudite mlačno vodo, da se pogreje tudi od znotraj, nato pa ga čim prej odpeljite do veterinarja. Pomembno je, da ga segrevate počasi, sicer lahko pride do atrijske fibrilacije (gre za motnjo srčnega ritma, ki zajame preddvore srca), prav tako preprečite morebitno paniko psa. Pri res nizkih temperaturah lahko psi utrpijo hipotermijo, ko telesna temperatura psa – običajna se ta giblje med 37,5 in 39 stopinjami Celzija – pade pod normalno raven, saj telo oddaja več toplote, kot jo uspe proizvesti.