Kako verjetno je, da zadenete na lotu?

Ideja o popolni finančni preskrbljenosti je vsakodnevna tiha želja skoraj vsakega. Ideja, da bi lahko brez slabe vesti poležavali v postelji, dokler vam srce poželi, in imeli cel teden brez opravkov, je mikavna. V upanju, da to postane resničnost, se marsikdo zateka v igre na srečo. Vsak večer vzhičeno preverjajo rezultate in upajo, da je to tisti dan, ko je končno nastopil njihov trenutek za ležerno življenje. A žal zadeti na lotu ni tako preprosto kot kupiti loterijski listek.

Kako verjetno je, da boste ravno vi tisti srečnež, ki zadene na lotu? V uredništvu smo preverili, kaj o tem pravi statistika.

Če bi vsak evro, ki ste ga kadarkoli vložili v loto, vložili v kavo, bi imeli danes za sabo že kar nekaj prijetnih kavnih popoldnevov. A kljub temu vsak teden mnogo ljudi v trafiki zavzeto vplačuje loterijske listke v upanju, da so tokrat izbrali tisto pravo kombinacijo. A če bi v resnici pogledali v statistične možnosti za to, da zadenete na lotu, bi svoj čas in denar hitro raje porabili drugje.

Če pogledamo statistično verjetnost, bi vsakogar zapustilo še zadnje upanje o tem, da kadarkoli zadene dobitno srečko. A k sreči ali nesreči, človek lota ne igra z razumom, temveč s srcem.

Veliko slovenskih iger na srečo temelji na izboru naključnih številk iz nabora. Vzemimo za primer igro na srečo, pri kateri izberete 6 številk, pri čemer se nato izžreba še dodatna številka. Če torej uganete vseh šest pravilnih, ste zadeli, a če vam uspe še dodatna sedma, potem govorimo o tistem pravem, glavnem dobitku.

Verjetnost, da pravilno uganete vseh šest števil, je 1 proti 7.059.052. Če pa želite še tisti "vse ali nič" trenutek, torej 6 + 1, se možnost še dodatno zniža na približno 1 proti 31 milijonom.

Če verjetnosti primerjamo z nekaj ostalimi, zanimivimi verjetnostmi, se hitro izkaže, da je veliko stvari bolj verjetnih od vašega zadetka. Za primerjavo je verjetnost:

- Da vas zadene strela: približno 1 proti 3 milijonom

- Da vas ugrizne morski pes: 1 proti 3,7 milijona

- Da zadenete loto 6 + 1: 1 proti 31 milijonom.

Z drugimi besedami: bolj verjetno je, da vas zadene strela dvakrat zapored, kot da zadenete loto. In če se vam zdi to pretirano - uradna statistika dejansko potrjuje, da se ljudjem, ki jih je zadela strela, v življenju to pogosto zgodi še enkrat. Matematika nima humorja, ima pa vsekakor ironijo.

In še pogled iz druge perspektive: če bi vsak Slovenec vplačal po en loterijski listek, bi se moral žreb zgoditi okoli petnajstkrat, preden bi nekdo sploh zadel glavni dobitek.

In kljub borni statistiki še vedno vsaj enkrat tedensko večina v upanju preverja rezultate. Zakaj torej ljudje kljub temu še vedno igramo igre na srečo?

Razlog tiči v tem, da igre na srečo pogosto prodajajo upanje in ne resničnosti. Tisti evro ali dva, ki ju vplačate, nista investicija, temveč vstopnina v domišljijo. Za nekaj dni ste lahko glavni lik svojega filma. Predstavljate si, kako bi šefu dali odpoved, kupili hišo na obali in praktično karkoli vam srce poželi.

Psihologi pravijo, da gre pri igrah na srečo za t. i. učinek upanja, pri katerem človek ve, da je skoraj nemogoče, a tisti droben odstotek upanja ga vleče naprej. In kar je najbolj zanimivo: več kot je možnosti, da izgubite, bolj vas vleče v igro, ker naši možgani ne marajo racionalnih omejitev, ampak obožujejo zgodbe. In ni boljše zgodbe od tiste, v kateri se čez noč iz navadnega človeka spremenite v milijonarja.

Kot da že resnica o statistiki ne boli dovolj, pa ji ob boku stopa tudi žalostna resnica o vašem izboru srečnih številk. Če upoštevamo, da večina igralcev izbira številke po osebnih datumih, kot so rojstni dnevi, obletnice, datumi otrok, to pomeni, da se večina številk giblje med 1 in 31, ker mesec nima več dni.

Rezultat? Če bi dejansko zadeli, bi morali glavni dobitek deliti z množico drugih, ki imajo enake "osebne" številke. Torej, četudi bi vas sreča končno našla, ne bi bilo tako idealno, kot si predstavljate.

Matematiki priporočajo, da izberete naključne številke ali pa preprosto pustite, da jih določi računalnik. Ne zato, ker bi s tem povečali svoje možnosti, ampak ker boste v primeru zmage vsaj edini, ki ima točno tak listek.

Vsakdo pozna prijatelja, ki kupi tri, pet ali celo deset listkov, ker misli, da bo s tem premagal sistem. Res je, da če kupite deset listkov, se vaše možnosti dejansko povečajo. Ampak povečajo se iz 1 proti 31.000.000 na 10 proti 31.000.000. Tudi te številke vam niso v prid.

Če bi igrali vsak teden, 52 tednov na leto, bi se vam sreča nasmehnila šele okoli šest milijonov let po prvem listku.

Z listki si ljudje kupujejo sanje. Kupijo tisti trenutek, ko srce malo hitreje utripa, ko si predstavljate novo življenje. Če k temu pristopite z zavedanjem, da gre za simbolično igro, ne pa resno priložnost za zaslužek, potem loterija ni neumnost, ampak je drobna tradicija upanja.