Leto 2020 je zaradi pandemija koronavirusa po mnenju mnogih eno najhujših, če ne najhujše v zgodovini človeštva, posledice bolezni covid-19, ki ne izbira, in ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe pa bomo močno čutili tudi v prihodnosti. Marsikdo bi se pod takšno sodbo takoj podpisal, a ne profesor zgodovine na harvardski univerzi Michael McCormick, ki je leta 2018 zapisal, da je bilo najhujše leto v zgodovini človeštva leto 536. Pod članek v reviji Antiquities sta se poleg omenjenega podpisala še Christopher Loveluck, profesor zgodovine na Univerzi Nottingham, in glaciolog Paul Mayewski z inštituta za podnebne spremembe na Univerzi Maine.

"To je bil začetek najbolj groznega obdobja v zgodovini človeštva, če ne najbolj groznega." In kaj takšnega se je zgodilo tedaj? Sredino šestega stoletja sta zaznamovala dva dogodka, ki sta močno zdesetkala človeško populacijo. Začelo se je z izbruhom vulkana na Islandiji, omenjenega leta 536, ki mu je čez nekaj let sledila bubonska kuga. Izbruh vulkana je povzročil velik oblak črnega pepela nad severno poloblo. Tako sta se za kar 18 mesecev Evropa in Azija znašli v temi in torej brez sončnih žarkov. Sledil je drastičen padec temperatur, slabe letine in posledično je prišlo do velike lakote. Tisto poletje so se temperature ozračja gibale med 1,5 in 2,5 stopinjami Celzija, kar velja za najbolj hladno obdobje v zadnjih 2300 letih. Sledila sta še dva izbruha, in sicer leta 540 in 547.

Kot da to že samo po sebi ne bi povzročilo dovolj gorja, je prebivalstvo Vzhodnega Rimskega cesarstva leta 542 prizadela še kuga, ki se je leta 541 pojavila v egiptovskem pristanišču in se nato bliskovito razširila, zaradi nje pa je, potem ko je prizadela tako Evropo kot Bližnji vzhod, umrla skoraj polovica prebivalstva Bizantinskega cesarstva. Justinijanova kuga je bila sploh prva zapisana pandemija v zgodovini in velja za eno najhujših v zgodovini, saj je zaradi nje umrlo okoli 100 milijonov ljudi, kar je bila tedaj polovica svetovnega prebivalstva. Med drugim je povzročila propad Perzijskega cesarstva in pospešila razkroj Vzhodnorimskega cesarstva.

Izbruh vulkana in kuga sta povzročila veliko gospodarsko nazadovanje Evrope, ki se je vleklo kar tri desetletja, vse tja do leta 575, ko so znanstveniki zaznali prve znake okrevanja. Do tega spoznanja so prišli na podlagi vzorcev ledu z ledenika Colle Gnifettio v švicarskih Alpah, s pomočjo katerega so ugotovili onesnaženost tedanjega ozračja. Čeprav imamo v letu 2020 zelo veliko razlogov za pritoževanje, je bila kuga v paru s hudim mrazom verjetno še bolj neugodna kombinacija kot današnja pandemija novega koronavirusa. Kot vedno, pa bo imela na koncu zadnjo besedo zgodovina.