Je bilo Tutankamonovo prekletstvo resnično? To pravijo raziskave

Zgodba je preprosta: vsakogar, ki zmoti večni počitek egipčanskega faraona, naj bi doletela nesreča, bolezen ali celo smrt. Toda koliko resnice je v tem?

Le nekaj mesecev po odprtju Tutankamonove grobnice je umrl lord Carnarvon, bogati britanski aristokrat, ki je financiral izkopavanja. Kot poroča Science Alert, je ravno njegova smrt sprožila val govoric, mediji pa so hitro začeli povezovati dogodek s skrivnostnim prekletstvom.

Dodatno olje na ogenj so prilivali časopisi, pisateljica Marie Corelli in celo avtor Sherlocka Holmesa Arthur Conan Doyle, ki je verjel v nadnaravne sile. Kmalu so se začele pojavljati zgodbe o nenavadnih naključjih, skrivnostnih boleznih in prezgodnjih smrtih ljudi, povezanih z odprtjem grobnice.

Toda ko so raziskovalci desetletja pozneje pregledali podatke, je postalo jasno, da je bila resničnost precej manj dramatična.

Kot ugotavljajo številni zgodovinarji in egiptologi, je večina ljudi, ki so sodelovali pri odprtju in raziskovanju grobnice, živela še desetletja. Tudi Howard Carter, ki je prvi vstopil v grobnico, je umrl šele leta 1939, skoraj 17 let po odkritju.

Analiza profesorja Marka Nelsona z univerze Monash je pokazala, da ljudje, ki so bili prisotni ob odprtju grobnice, v povprečju niso živeli krajše od primerljivih oseb iz istega obdobja. Številni strokovnjaki zato menijo, da je bil velik del zgodbe posledica medijske senzacionalnosti, ki je odlično prodajala časopise v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Čeprav nadnaravnega prekletstva verjetno ni bilo, so raziskovalci odkrili, da bi lahko bile nekatere starodavne grobnice dejansko zdravstveno nevarne.

Kot poroča National Geographic, so v nekaterih egipčanskih grobnicah našli plesni, bakterije in različne kemične spojine, ki lahko povzročijo dihalne težave ali druge zdravstvene zaplete. Med njimi izstopata plesni Aspergillus flavus in Aspergillus niger, ki sta lahko nevarni predvsem za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.

Podobno pišeta Big Think in RealClearScience, kjer navajajo teorijo, da so lahko stoletja zaprte grobnice ustvarile idealno okolje za razvoj gliv, katerih spore ob odprtju preidejo v zrak.

To sicer ne pomeni, da je Tutankamon 'preklel' vsiljivce, pomeni pa, da so nekateri raziskovalci morda res vdihnili potencialno nevarne mikroorganizme.

Mnogi verjamejo, da je bil na vhodu v Tutankamonovo grobnico zapisan grozeč napis, ki je svaril pred smrtjo vsakega vsiljivca.

V resnici takšnega napisa niso nikoli našli. Kot navajajo zgodovinski viri, v Tutankamonovi grobnici ni bilo odkritih nobenih zapisov, ki bi grozili raziskovalcem ali roparjem grobnic.

Prave grobniške kletve sicer obstajajo v nekaterih drugih egipčanskih grobnicah, vendar so bile razmeroma redke in so bile namenjene predvsem zaščiti svetosti groba.

Morda zato, ker združuje vse, kar imamo radi v dobri zgodbi: starodavne skrivnosti, zaklade, smrt, znanost in kanček nadnaravnega.

Čeprav večina raziskovalcev danes meni, da faraonovo prekletstvo ni resničen pojav, ostaja ena najbolj znanih legend v zgodovini arheologije. Hkrati pa nas opominja, da lahko tudi za najbolj mističnimi zgodbami stojijo povsem resnični pojavi, od nevarnih gliv do moči medijev in človeške domišljije.

Vir: Science Alert, National Geographic, Big Think, RealClearScience