V tistem trenutku je spoznal, da je prišlo do državnega udara in da je hunta z ukinitvijo dostopa do interneto državo vrgla nazaj v obdobje pred svetovnim spletom. Vojska je tedaj več mesecev dvomila o izidih volitev novembra 2020, na katerih je z veliko večino zmagala Nacionalna liga za demokracijo Aung San Suu Kyi. Vojska je prevzela oblast na dan, ko bi morala zapriseči nova vlada. Tisto jutro je hunta poslala vojake nad inženirje, da ti prekinejo povezavo z zunanjim svetom.

Digitalna avtoritarnost

Izklapljanje interneta postaja vse pogostejša praksa nadzora. Po podatkih nevladne organizacije Access Now, ki po svetu spremlja povezljivost, je leta 2021 zabeležila 182 izpadov v 34 državah. Države v Afriki in Aziji so se k temu orodju nadzora zatekle, da bi lahko nadzorovale vedenje, medtem ko je Indija – pretežno v konfliktnih regijah Džamu in Kašmir – preteklo leto doživela digitalni mrk večkrat kot katerakoli druga država.

Vse pogostejše izklapljanje interneta kaže na globalni trend vse bolj razširjenega digitalnega avtoritarizma, saj vlade dostop do interneta uporabljajo kot orožje proti svojemu ljudstvu. "V mnogih državah izklop interneta pomeni, da se bo zgodilo nekaj slabega," razlaga ekonomist Simon Angus, ki v realnem času spremlja globalno internetno povezljivost. "Digitalni mrki so tesno povezani s kršitvami človekovih pravic."

Tovrstne prekinitve ohromijo tudi bolnišnice in ohromijo finančni sistem. Podatki organizacije Access Now kažejo, da so leta 2021 v primerjavi z letom prej izpadi po vsem svetu narasli za 15 odstotkov. To povzroča ogromno gospodarsko škodo – lani je bila ta ocenjena na pribl. pet milijonov evrov. Vodja ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je nedavno obsodila izpade interneta: "Izklop interneta povzroča neizmerno škodo, tako materialno, kot škodo na področju človekovih pravic." Do tega je prišlo tudi v Ukrajini eno uro pred februarskim napadom Rusije.

Povzeto po theguardian.com