Tito Slovenko zapustil zaradi druge, a se je pozneje želel vrniti: Ni mu dala druge priložnosti

Herta Haas se je rodila 29. marca 1914 v Slovenski Bistrici. Pozneje se je preselila v Zagreb, kjer je študirala ekonomijo in se vključila v revolucionarno delavsko gibanje. Leta 1934 je postala članica Zveze komunistične mladine Jugoslavije, štiri leta pozneje pa še članica Komunistične partije Jugoslavije.

Kot poroča srbska javna radiotelevizija RTS, je Josipa Broza Tita spoznala leta 1937 v Parizu. Takrat je sodelovala pri prenašanju dokumentov za jugoslovanske prostovoljce, ki so se odpravljali v špansko državljansko vojno. Njuno poznanstvo se je pozneje razvilo v ljubezensko razmerje, skupaj pa sta živela v Zagrebu.

Zaradi ilegalnega političnega delovanja sta uporabljala lažni imeni. Herta se je predstavljala kot Marija Šarić, Tito pa kot inženir Slavko Babić. Njuno skupno življenje je bilo tesno povezano s političnim delovanjem, zaradi katerega sta morala skrivati svojo identiteto in se nenehno prilagajati nevarnim razmeram.

Herta ni bila le politična aktivistka. V spominih je opisala tudi dogodek iz študentskih let, ko se je med obiskom Banjaluke nepričakovano znašla v središču pozornosti.

V dokumentarnem filmu Tito – posljednji svjedoci testamenta režiserja Lordana Zafranovića iz leta 2011 je pripovedovala, da se je s skupino študentov udeležila političnega srečanja, po katerem je sledila večerna zabava. Tam so jo izbrali za misico Banjaluke, čeprav tega ni pričakovala.

Za nagrado je dobila dva porcelanasta kompleta za kavo. V pričevanju je povedala, da ju je hranila še dolga leta pozneje.

Njena življenjska zgodba se je tako prepletala med študijem, političnim delom in razmerjem z moškim, ki je pozneje postal voditelj socialistične Jugoslavije. Toda njuna zveza ni trajala dolgo.

Maja 1941 je Tito odpotoval v Beograd, kjer se je zbližal s partijsko kurirko Davorjanko Paunović, znano pod partizanskim imenom Zdenka. Herta je ostala v Zagrebu, tik pred porodom.

Maja 1941 je rodila sina Aleksandra Miša Broza. Po podatkih biografskega gradiva je Herta zaradi nevarnosti, povezane z ilegalnim delovanjem, sina pozneje zaupala družini, ki ji je lahko zaupala. Sama je ostala vpeta v odporniško gibanje.

Njena usoda je bila med vojno negotova. Ustaške oblasti so jo aretirale, zaprli so jo in jo obsodili na smrt, vendar kazni niso izvršili. Leta 1943 so jo izpustili v okviru izmenjave zapornikov.

Leta 1943 sta se Herta in Tito znova srečala v Jajcu, kjer je potekalo drugo zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. Herta je tja prišla v okviru svojega političnega delovanja, ob Titu pa je bila takrat tudi Davorjanka Paunović.

Hrvaški tednik Nacional je v članku o Titovih ljubezenskih razmerjih objavil pripoved, po kateri naj bi Davorjanka Herti dejala, da v hiši ni prostora za dve ženski. Herta naj bi nato poiskala Tita in ga pred njegovimi sodelavci vprašala, kdo je ženska ob njem in ali ni sama njegova partnerica.

Po tej različici zgodbe naj bi ji Tito v neprijetnem položaju odgovoril, naj se z Davorjanko dogovorita. Herta naj bi takšen odgovor zavrnila in se vrnila v Slovenijo.

Dogodek se pogosto predstavlja kot trenutek, ko je Herta dokončno obrnila hrbet Titu. Vendar je treba poudariti, da gre za pripoved, ki jo prenašajo mediji, medtem ko je Herta v svojem poznejšem pričevanju razhod opisala nekoliko drugače in poudarila vlogo vojne.

Po smrti Davorjanke Paunović leta 1946 naj bi Tito Herti poslal pismo, v katerem jo je prosil, naj se vrne k njemu. V zgodbi, ki se je ohranila v regionalnih medijih, naj bi bilo pismo dolgo kar 16 strani, Herta pa naj bi odgovorila zelo kratko in odločno.

"Ne padam dvakrat na kolena pred istim človekom," se glasi del odgovora, ki se najpogosteje pojavlja v teh zapisih.

Herta se je pozneje ponovno poročila in z drugim možem dobila dve hčerki. Po drugi svetovni vojni je delala v državnih ustanovah, med drugim na področju industrije in rudarstva, pozneje pa tudi v Zveznem izvršnem svetu.

Čeprav je bila nekoč tesno povezana s Titom, se je večinoma izogibala javnosti. Umrla je 5. marca 2010 v Beogradu, stara 95 let. Po lastni želji je bila pokopana na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Njena zgodba se nadaljuje tudi skozi družino. Njen sin Aleksander Mišo Broz je postal diplomat, njegova hči Aleksandra Saša Broz pa gledališka režiserka. Sašina hči Sara je pozneje prevzela priimek svoje prababice.

Hrvaški časnik Jutarnji list je aprila 2024 poročal, da je Sara Haas pojasnila, da je spremembo priimka sprejela iz spoštovanja do Herte in družinskih članov, ki jim je veliko pomenilo, da se priimek ohrani.

Herta Haas je tako ostala del zgodovine nekdanje Jugoslavije ne le zaradi razmerja s Titom in sina, ki mu ga je rodila, temveč tudi zaradi lastne življenjske poti. Bila je politično dejavna ženska, ki je preživela vojno, zapor in osebne preizkušnje. Zgodba o domnevnem pismu je morda ostala brez dokončne potrditve, njena življenjska zgodba pa kaže, da je bila veliko več kot le ena od žensk v Titovem življenju.

Viri: RTS, Jutarnji list, Nacional, Avaz