Samomori v Temzi

Samomori so žal tragična realnost reke Temze. Obrežje reke in mostovi so že od nekdaj priljubljeno mesto za samomorilce. Po aktualnih podatkih naj bi se v sloviti londonski reki vsako leto zgodilo kar 700 tovrstnih incidentov, med katerimi se jih od 30 do 50 konča s smrtnim izidom. Leta 2019 je vse bolj perečo problematiko izpostavil tudi princ William.

Poplava v Londonu leta 1928 

Leta 1928 se je zgodila precej odmevna silovita poplava reke Temze. 7. januarja je policist v v zgodnjih jutranjih urah prvi opazil, da je poplavilo mesto, in takoj sprožil alarm. Prebivalce so nemudoma evakuirali, gasilci in prostovoljci pa so neutrudno črpali vodo iz poplavljenih domov ter nameščali protipoplavne vreče s peskom. Reka je poplavila velik del osrednjega Londona, smrtnih žrtev je bilo 14. Uničenih je bilo skoraj tisoč domov, 4000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Voda je zajela tudi največje znamenitosti današnjega časa, kot so Big Ben, dvorišče palače v Westminstru in Londonski stolp.

Prostor za usmrtitve

Smrtna kazen je bila v Londonu do sredine 20. stoletja nekaj običajnega. Usmrtitve z obešanjem so bile v veliki meri izvedene zaradi zločinov, povezanih z umori in izdajstvi. Le za kaznovanje piratstva in dejanj, storjenih na morju, je bil postopek bolj boleč, saj je obešanje potekalo na skrajšani vrvi. Ta način naj bi omogočal počasnejšo zadušitev, telesa obešencev pa naj bi se pri tem groteskno zvijala, kar so poimenovali "maršalov ples". Po obešenju so jih priklenili še na breg Temze, vse dokler se niso zgodila tri plimovanja. Zadnje obešenje se je zgodilo 16. decembra 1830. 

Je ob reki Temzi zares strašilo? 

Ker Temza skriva toliko temačnih zgodb, ni nič čudnega, da se je  drži tudi sloves reke, nad katero se radi prikazujejo duhovi. Eden od zanimivih primerov, o katerih so poročali številni očividci, je ladja duhov, ki naj bi se prikazovala vzhodno od Westminstrskega mostu in Big Bena. Na ladji naj bi bili trije skrivnostni možje, ki so videti kot običajni ljudje, zaviti v zelo gosto meglo. Pravijo, da ladja vedno zapluje pod most, a se nikoli ne pojavi na njegovi drugi strani. Še ena zanimiva zgodba pa pripoveduje o moškem, ki naj bi vsako leto na silvestrsko noč z zgoraj omenjenega mostu skakal v Temzo. Domačini menijo, da je to duh Jacka Razparača, ki ga v resnici niso nikoli ujeli, ampak naj bi si leta 1888 vzel življenje. 

Umori ob Temzi

Med letoma 1887 in 1889 se je ob reki Temzi zgodil niz grozljivih umorov, ki še danes ostajajo nepojasnjeni. Sprva so jih pripisovali zloglasnemu Jacku Razparaču, a so kasneje ugotovili, da je bil zelo verjetno takrat na delu drug serijski morilec. Primeri so bili dokumentirani kot skrivnost Rainham in Whitehall, umor Elizabeth Jackson in umor na ulici Pinchin. Rdeča nit vseh umorov so bili deli trupel, raztreseni vzdolž Temze, identificirana pa je bila le ena žrtev.