Prikazovanje duhov

Jedrski fizik z Univerze v Buffalu, Andrei Kharsukhov, je z javnostjo delil grozljivo izkušnjo, ki jo je doživel v jedrski elektrarni. Leta 1997 je namreč poročal o tem, da je nekega jutra ob 7.30 v bližini reaktorja 4 slišal glasove, ki so klicali na pomoč. Ko je izkušnjo delil z nadrejenim, mu je ta dejal, da je to popolnoma nemogoče, saj je bil dostop to tega reaktorja močno zastražen. A to ni bila edina nenavadna izkušnja. Številni ljudje, ki so živeli na tem območju, so že pred katastrofo poročali o velikem črnem bitju, podobnem ptici, z 20-metrskim razponom kril in rdečimi oči, ki so ga sčasoma poimenovali ‘črna ptica Černobila’. Tisti, ki so jo videli, naj bi trpeli tudi zaradi nočnih mor in nenavadnih telefonskih klicev. Raziskovalci nadnaravnih pojavov videnje povezujejo z nenavadnim bitjem iz Zahodne Virginije, imenovanim veščar (ang. mothman), ki naj bi se pojavljalo tik pred kolapsom znamenitega mostu leta 1967, ko je umrlo 46 ljudi. Strinjajo se, da je ta entiteta napovedovalec smrti, saj so o podobnih bitjih poročali tudi drugje. Po dogodku v Virginiji je bil posnet tudi film.

Zapuščen zabaviščni park 

Mnogi ne vedo, da zabaviščni park v Pripjatu 26. aprila 1986 še ni bil dokončan, zato ni bil uradno nikoli odprt. Odprtje je bilo predvideno prav za 1. maj, a se to žal ni zgodilo. Danes velja zapuščena ikona černobilske katastrofe za eno od velikih turističnih znamenitosti in opomnik na takratno življenje. V parku so tako v času zamrznili avtomobilčki, gugalnice in razgledno kolo, ki še danes pripovedujejo tragično zgodbo preteklosti. Tudi ostala sovjetska mesta so imela podobne zabaviščne parke, ki so jih imenovali 'parki kulture in počitka'. Nekateri delujejo še danes, tisti v Pripjatu pa ni nikoli zares zaživel. 

Mutirane živali 

Kmalu po nesreči je umrlo na stotine ljudi, veliko jih je zbolelo za rakom, mnogi otroci so se rodili z okvarami. Zato je bilo eno od perečih vprašanj raziskovalcev, kako hude mutacije bodo utrpele živali. Učinki sevanja žal niso prizanesli nikomur in tako so se pri domačih in prosto živečih živalih pokazale prirojene anomalije v obliki več glav, gobcev in nog. Škodo so utrpele tudi rastline, vključno s krvavo rdečim gozdom. A kljub temu so bili znanstveniki z vseh koncev sveta zelo presenečeni, ker so se prosto živeče živali na območje katastrofe vrnile veliko prej, kot je bilo napovedano – mnogi so namreč menili, da bo trajalo desetletja, morda celo stoletja, da se bo na tem območju znova vzpostavilo življenje.

Srhljive lutke

Lutke, ki jih filmski ustvarjalci pogosto uporabljajo v grozljivkah, najdemo tudi na območju Pripjata. Ko so 27. aprila evakuirali skoraj 50.000 prebivalcev mesta, je bilo rečeno, da gre le za začasen umik in da se bodo kmalu vrnili. Prebivalci so tako pustili vso svojo lastnino, tudi otroške igrače, in odšli, ne da bi vedeli, da se ne bodo vrnili. Mnoge od igrač so ostale tam, kjer so jih pustili otroci. Umazane lutke brez oči tako ponekod še vedno gledajo skozi okna ali počivajo na ruševinah, ostalih po katastrofi. Ljubitelji temnega turizma menijo, da gre za enega od izjemno tragičnih prizorov, ki opominja na pomemben mejnik v zgodovini. 

Pripjatska mestna bolnišnica

Visoko na strehi mestne bolnišnice v Pripjatu znak 'Zdravje naroda – blaginja države' še danes ironično opominja na vzorno sovjetsko mesto. Glavno krilo bolnišnice leži v mikrookrožju Pripjat na ulici Prijateljstvo narodov in je del obsežnega medicinskega kompleksa, imenovanega МСЧ-126. Mestna bolnišnica je imela 410 postelj, številne klinike, ambulante, porodnišnico in mrtvašnico. Pripravljena je bila za vse nujne in nenujne primere, ki so si jih lahko zamislili, a nihče ni predvideval grozljive katastrofe, ki se je zgodila 26. aprila 1986. Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2006 je v prvih treh mesecih umrlo ogromno število gasilcev in reševalcev, žrtve sevanja pa so sčasoma odpeljali v Moskvo, kjer je bila edina ustanova, ki je lahko zdravila  osebe, izpostavljene sevanju.