Naslednjič, ko boste zavili v restavracijo ali gostilno, bodite pozorni na glasbo v ozadju. Ne glede na to, za kakšno zvrst glasbe ali zvok gre, lahko to vpliva na to, kakšen okus ima hrana, ki jo uživate. Da glasba vpliva in lahko izboljša ali pokvari okus hrane namreč pritrjuje vse več raziskav. To je med drugim ugotovil tudi eksperimentalni psiholog Charles Spence z oxfordske univerze, ki je s tem spoznanjem v svetu kulinarike odprl novo pomembno dimenzijo, ki jo marsikatera restavracija spregleda.

"Ko govorimo o hrani, običajno govorimo o okusu, videzu, teksturi, občutku v ustih, nikoli pa o zvoki." A hrana je po raziskavah Spenca okusnejša, če ima "skrivno" sestavino, ki je na dosegu roke vseh – glasbo. Spence ugotavlja, da lahko malce opere, flamenka ali pa tudi techno glasba izboljša okus hrane. Izkazalo se je, da imajo francoske jedi boljši okus ob poslušanju glasbe s francosko harmoniko in da imajo testenine boljši okus ob poslušanju slovitega italijanskega opernega skladatelja Giacoma Puccinija. Tudi na okus drugih nacionalnih jedi – nemške, grške in španske – pomembno vpliva glasba, ki ga lahko nadgradi oz. oplemeniti.

Med drugim so raziskave pokazale, da ob poslušanju počasnejših ritmov okus traja dlje, medtem ko pri hitrejših ritmih traja krajši čas. Poleg tega nam je hrana bolj všeč, če nam je všeč tudi glasba v ozadju. Občutki do glasbe se namreč prenesejo na misli o hrani in tudi pijači – klasična glasba npr. poveča možnost, da ima vino bolj plemenit okus. In tako kot vsako vino ne sodi k vsaki hrani, tudi izbira pravega instrumenta vliva na jakost okusa. Zvok klavirja se npr. odlično poda k sadju, saj doda na njegovi sladkosti (marelice, maline ipd). Da je glasna hrana, torej hrana, ki hrusta, uspešnejša od tihe, so prav tako potrdile raziskave, hrustljavost zvoka pa prav tako izboljša našo zaznavo svežine. Charles dodaja, da je večina občutkov, povezanih s hrano, "odvisnih od zvokov, ki v nas prebudijo različne asociacije".