Fascinantna dejstva o Aristotelu

Aristotela so zanimala skoraj vsa področja človekovega življenja in ni se bal dotakniti niti tematik, ki jih pred njim ni preučeval še nihče. Zaradi zelo odprtega načina razmišljanja je raziskoval večino znanosti, vključno z botaniko, biologijo, zoologijo, fiziko, kemijo in metafiziko. Zelo rad je bral in pisal o etiki, logiki, retoriki, filozofiji uma, filozofiji znanosti, politični teoriji, psihologiji, zgodovini in poetiki. Znan je kot avtor znanstvenega in filozofskega sistema, ki je kasneje postal osnova tako krščanske sholastike kot tudi srednjeveške islamske filozofije. Kljub temu, da je od Aristotelovega časa svet doživel številne intelektualne revolucije, vključno z renesanso, reformacijo in razsvetljenstvom, so njegovi koncepti preživeli preizkus časa in ostali globoko zakoreninjeni vse do danes.

Aristotel je bil Platonov učenec 

Ni skrivnost, da je bil Aristotel eden najvidnejših Platonovih učencev. Ko je bil star 17 let, ga je njegov skrbnik Proksen poslal v Atene, da bi dobil visokošolsko izobrazbo. Vpisal se je na Platonovo akademijo, kjer je zelo kmalu postal znan kot neverjetno nadarjen študent. Moška sta z leti zgradila zelo tesen odnos in mnogi so verjeli, da bo Aristotel postal ravnatelj oziroma vodja Akademije. Platon je umrl leta 347 pred našim štetjem, pa vendar Aristotel ni postal njegov naslednik. Razlog naj bi se skrival v tem, da se Aristotel ni strinjal z nekaterimi Platonovimi filozofskimi tezami.

Aristotel je poučeval Aleksandra Velikega 

Več kot 10 let po tem, ko je zapustil svoj dom, da bi nadaljeval z izobraževanjem, se je Aristotel vrnil domov v Makedonijo. Hitro je dobil službo, njegov delodajalec pa ni bil nihče drug kot kralj Filip II. Aristotel se je posvetil vzgoji kraljevega sina, 13-letnega dečka, ki je odraščal v Aleksandra Velikega, enega najbolj znanih vodij svojega časa. Njegov učitelj je bil celih sedem let, vse dokler se leta 336 pred našim štetjem Aleksander ni povzpel na prestol. Aristotelovi nauki so imeli nanj močan vpliv, kar je bilo opazno tudi v njegovem reševanju zahtevnih političnih problemov v času njegove vladavine. 

Aristotel je odprl šolo v Atenah 

Le eno leto po tem, ko je Aleksander Veliki postal kralj, je osvojil Atene in takrat se je Aristotel odločil, da se vrne v mesto, kjer je študiral. V tem času je bila Platonova akademija tam še vedno ena najpomembnejših izobraževalnih ustanov. V Aristotelu je znova zaživela želja po učenju drugih, vendar tega ni želel izvajati pod okriljem Platonove akademije. Za odobritev je prosil Aleksandra in nato odprl svojo ustanovo Lyceum. Od takrat je večino svojega časa posvetil poučevanju svojih študentov, raziskovanju in pisanju o svojih odkritjih. Medtem ko je bila Platonova akademija namenjena zaprtemu krogu intelektualcev, je bil Lyceum odprt za javnost, poleg tega so bila predavanja brezplačna. V šoli je bila ena največjih zbirk rokopisov v tistem času, zato je veljalo, da je imel licej eno prvih velikih knjižnic na svetu.

Aristotel je preučeval živali

Čeprav je Aristotelovo filozofsko delo dobro znano po vsem svetu, je počel tudi druge stvari. Eno manj znanih dejstev je, da ga je zelo zanimala zoologija, v sklopu katere je raziskoval živali. Bil je prvi, ki je živali razvrstil v dve ločeni skupini, na rdečekrvne in nerdečekrvne. Danes ti dve skupini imenujemo vretenčarji in nevretenčarji. Očarala ga je tudi morska biologija in nekaj časa je preživel celo na otoku Lezbos, kjer se je posvetil raziskovanju morskih živali, seciranju in preučevanju njihove anatomije. Ugotovitve, do katerih je prišel, so bile presenetljivo točne. Še danes velja, da je bil Aristotel prvi človek v zgodovini, ki je proučeval živali na takšen način. Sicer se je posvečal tudi rastlinam, vendar se je ta del njegovega dela izgubil, zato ne moremo zagotovo vedeti, kako natančne so bile njegove raziskave na tem področju.

Ustvaril je več kot 200 del

Čeprav se domneva, da je Aristotel ustvaril več kot 200 različnih del o številnih zanimivih temah, jih je do danes (žal) preživelo le 31. Njegovi spisi o živalih, fiziki in kozmologiji razgrinjajo ideje o kvazi-teološkemu raziskovanju življenja in obstoja. Aristotel je bil zelo navdušen tudi nad temami, ki se ukvarjajo s človekovim razcvetom na individualni, družbeni in družinski ravni. Nekatera njegova najbolj priljubljena dela, Retorika in Poetika, obravnavajo teme o človeški produktivnosti.

Aristotel se je včasih motil

Vsak od nas ve, da so napake del krivulje učenja. Čeprav so bile Aristotelove študije izjemno napredne in precej pred njegovim časom, je bil tudi človek, ki se je včasih motil. Na primer, mislil je, da je središče inteligence srce in ne možgani. Trdil je tudi, da imajo ženske manj zob kot moški, da imajo slednji bolj vročo kri kot ženske in da so na splošno moški veliko boljši od žensk.

Imel je dva otroka

Prva Aristotelova žena je bila Pitija, hči njegovega prijatelja Hermija iz Atarneja. Spoznala sta se, ko je Aristotel bival na grškem otoku Lezbos, ki ga je obiskal z namenom raziskovanja botanike in zoologije. Pitija in Aristotel sta imela hčer, ki se je prav tako imenovala Pitija. Po smrti prve žene se je Aristotel povezal z žensko Herpyllis iz Stagire, s katero sta imela sina Nikomaha. Podatkov o njegovih otrocih ni veliko, vendar se domneva, da sta oba – tako Pitija kot Nikomah – umrla pred očetom. Splošno mnenje je, da je eno od Aristotelovih del, Nikomahova etika, posvečeno njegovemu sinu. Vendar delo tega ne navaja jasno in morda je bilo posvečeno tudi Aristotelovemu očetu, ki je imel enako ime.

Bil je prvi, ki je v svojem delu omenil Antarktiko

Presenetljivo je, da je Aristotel v svojih delih omenil Antarktiko stoletja pred tem, ko so jo zares odkrili. V knjigi Meteorologija je namreč omenjal idejo o celini, ki obstaja v južnem območju našega planeta Zemlja. Čeprav je pri svojem delu naredil kar nekaj napak, je bila ta ideja dejansko na mestu. V njegovo čast so po njem poimenovali gorovje na Antarktiki.

Po Aleksandrovi smrti je moral zapustiti Atene

Aleksandrova smrt je povzročila konflikt med Atenci in Makedonci, zato so Aristotela zaradi makedonskih korenin videli kot sovražnika. Še preden bi se stvari močno zaostrile, se je odločil, da zapusti Atene in se preseli v Evbejo, kjer je njegova mati imela posestvo. Ob neki priložnosti je Aristotel izjavil: "Ne bom dovolil, da bi se Atenci dvakrat pregrešili pri filozofiji," kar se je nanašalo na usmrtitev Sokrata. Kasneje istega leta je Aristotel umrl naravne smrti v starosti 63 let. Njegova zadnja želja je bila, da bi bil pokopan poleg svoje žene Pitije.