Večina ljudi je dovzetnih za t. i. Einsteinov učinek (več o tem v nadaljevanju), ko popolne bedarije smatramo za dejstva, če jih je izrekel znanstvenik. Raziskava, objavljena v reviji Nature Human Behaviour, ki je pod drobnogled vzela nejasne in nesmiselne trditve, sestavljene iz aktualnih intelektualnih izrazov, povezanih v trditve, ki kljub nejasnosti in nesmiselnosti zvenijo globoke in resnične, je razgalila našo naivnost oz. slepo zaupanje v znanost.
V raziskavi so ocenjevali verodostojnosti tovrstnih izjav – izbrane so bile res neumne izjave, ki jih je domala nemogoče potrditi oz. ovreči – v študiji pa je sodelovalo 10.195 udeležencev iz 24 držav. Kljub dejstvu, da so bile vse predočene trditve popolni nesmisli, jih je kar 76 odstotkov vprašanih označilo za vsaj povprečno verodostojne, ko so jih pripisali izmišljenemu fiziku. Kot verodostojno je isto izjavo ocenilo le 55 odstotkov udeležencev, ko je bil pod istim citatom podpisan fiktiven duhovni vodja. To kaže na to, da verodostojnost pripisujemo glede na to, kdo je avtor izjave. Zanimivo je, da so tudi tisti, ki so zelo verni, bolj zaupali izvajam znanstvenika kot duhovnega vodje.
Strokovnjaki so z uporabo dvoumnih trditev želeli ugotoviti prav učinek avtorja na verodostojnost trditve. In zakaj Einsteinov učinek, ki preučuje, zakaj verjamemo bedarijam, če so jih izustili znanstveniki? Tako poimenovanje so strokovnjaki izbrali zato, ker kaže na našo pripravljenost, da ''kupimo'' izjave zaupanja vrednih strokovnjakov, čeravno jih ne razumemo (npr. da je E=mc²). Sami stvari v globino ne razumemo, jim pa verjamemo, ker tako pravi verodostojna oseba. Tovrstno vedenje je rezultat evolucije oz. izvira iz spoštovanja znanstvenikov, zdravnikov, učiteljev ipd. in nenazadnje omogoča učinkovito učenje in prenos znanja.
Vir: sciencealert.com
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV