Muzej duhov v nekdanji valižanski kapeli
V valižanskem mestu Carmarthen stoji nenavadna stavba, v kateri naj bi se dogajale stvari, ki jih obiskovalci težko pozabijo. Gre za muzej Rowtons' Museum of the Paranormal and Spirituality, ki sta ga ustanovila Laura in Erik Rowton. V njem razstavljata zbirko nenavadnih predmetov, povezanih z duhovnostjo, okultizmom in domnevnimi paranormalnimi pojavi.
Laura in Erik sta zgodovinsko kapelo Penuel kupila avgusta 2024. Stavba ima dolgo in zanimivo preteklost, saj je bila v preteklosti povezana tudi z verskim zdravljenjem in pričevanji o nenavadnih duhovnih pojavih. Njena zgodovina sega v osemnajsto stoletje, večja prenova oziroma ponovna gradnja pa je potekala med letoma 1851 in 1852.
Po poročanju britanskega medija BBC sta nova lastnika želela ustvariti prostor, v katerem bi obiskovalci spoznavali zgodovino paranormalnih pojavov in se udeleževali raziskovanj. Muzej je nato odprl vrata javnosti februarja 2025.
Toda po pripovedovanju lastnice naj bi nekateri obiskovalci iz njega odšli z izkušnjami, ki jih niso pričakovali.

Obiskovalec naj bi se vrnil z opeklino in zobnimi odtisi
Ena najbolj nenavadnih zgodb se nanaša na skupino moških, ki je obiskala muzej in si ogledovala njegove prostore. Laura Rowton je za medij What's The Jam povedala, da je skupino pustila samo v zgornjem nadstropju, medtem ko so raziskovali razstavljene predmete.
Ko so se čez nekaj ur vrnili, ji je eden izmed obiskovalcev pokazal roko. Na njej naj bi imel opeklino, okoli katere so bili vidni drobni odtisi, podobni človeškim zobem.
Moški naj bi ji pojasnil, da je med bivanjem v sobi za spiritistične seanse začutil ostro praskanje po roki. Po njegovih besedah naj bi ga nekaj napadlo, čeprav v prostoru ni bilo nikogar drugega.
Kaj se je v resnici zgodilo, ni znano. Fotografije in neodvisna zdravstvena potrditev poškodbe niso bile javno predstavljene, zato ostaja zgodba pričevanje obiskovalca, ki ga je posredovala lastnica muzeja.
Skrivnostna palica iz psihiatrične bolnišnice Broadmoor
Posebno mesto v muzejski zbirki ima stara sprehajalna palica, povezana z nekdanjo psihiatrično bolnišnico Broadmoor, eno najbolj znanih ustanov te vrste v Veliki Britaniji.
Po Laurinih besedah naj bi bila palica povezana z duhom, ki naj bi se predstavljal z imenom Victor. Med raziskovanjem muzeja naj bi se okoli predmeta začeli sprožati različni senzorji za zaznavanje gibanja.
Lastnica trdi, da so se naprave odzivale predvsem takrat, ko so obiskovalci spraševali o palici ali poskušali vzpostaviti stik z domnevnim duhom.
Nekateri obiskovalci naj bi doživeli še bolj neprijetne stvari. Eden je trdil, da ga je ob dotiku oziroma približevanju palici stresel električni sunek. Druga redna obiskovalka, zaposlena v probacijski službi, pa naj bi večkrat začutila udarec v glavo, ko je šla mimo predmeta.
Laura verjame, da Victor rad prestraši obiskovalce in se z njimi poigrava. Vendar ni neodvisnih dokazov, da bi bila palica dejansko paranormalno aktivna ali da bi povzročala opisane poškodbe.

Ime Victor naj bi se ponavljalo med raziskovanjem duhov
Ime Victor naj bi se med paranormalnimi raziskovanji pojavilo večkrat. Po pripovedovanju lastnikov naj bi ga obiskovalci zaznali med uporabo različnih naprav za domnevno komunikacijo z duhovi.
Muzej na svoji uradni spletni strani objavlja tudi druge nenavadne dogodke, med njimi posnetke, na katerih se sprožijo požarni alarmi, ter pričevanja o nenavadnih svetlobnih pojavih in premikanju predmetov.
Med zanimivejšimi primeri je dogodek iz maja 2025, ko se je po navedbah lastnikov sprožil požarni alarm v sobi za seanse, čeprav niso našli znakov požara. Laura je dogodek povezala prav s palico in duhom Victorjem.
Takšna pričevanja so za ljubitelje paranormalnega sveta nedvomno zanimiva, vendar sama po sebi ne dokazujejo obstoja nadnaravnih sil. Senzorji in alarmi se lahko sprožijo tudi zaradi tehničnih napak ali okoljskih dejavnikov.
Ni vsak duh v muzeju zloben: zgodba o pokojnem dedku
Čeprav večina zgodb govori o neprijetnih srečanjih, Laura poudarja, da naj bi bili nekateri domnevni duhovi precej prijaznejši.
Med eno od spiritističnih seans naj bi se zgodilo nekaj, kar je še posebej ganilo enega izmed obiskovalcev. Tabla za samodejno pisanje naj bi namreč izpisala ime Louis.

Presenetljivo naj bi bilo to ime pokojnega dedka enega izmed udeležencev. Še bolj nenavadno pa je bilo, da naj bi bil zapis po njegovih besedah podoben dedkovemu rokopisu.
Za družino je bil dogodek poseben, saj so ga razumeli kot morebitno sporočilo pokojnega sorodnika.
Laura in Erik zato muzeja ne predstavljata zgolj kot prostora za strašljiva doživetja in iskanje duhov. Želita ustvariti tudi prostor, kjer lahko ljudje razmišljajo o smrti, življenju po njej in svojih izgubljenih bližnjih.
Rowtons' Museum danes hrani več sto nenavadnih predmetov. Med njimi so stare spiritistične table, lutke, ogledala, predmeti, povezani z eksorcizmom, in drugi eksponati, za katere lastnika trdita, da imajo nenavadno zgodovino.
Laura pravi, da paranormalni svet ni sestavljen samo iz teme in strahu. Po njenem prepričanju sta svetloba in tema dve plati iste zgodbe.
Ali se v stari valižanski kapeli res dogaja nekaj nadnaravnega ali gre za splet nenavadnih naključij, tehničnih pojavov in pričakovanj obiskovalcev, ostaja odprto vprašanje. Eno pa je gotovo: zgodbe o opeklinah, zobnih odtisih in skrivnostni palici Victorju so dovolj nenavadne, da so pritegnile pozornost ljubiteljev skrivnosti po vsem svetu.

Viri: What's The Jam, BBC, Rowtons' Museum of the Paranormal and Spirituality, Cambrian News
























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV