Bizarne skrivnosti slavnih zgodovinskih osebnosti

Hans Christian Andersen

Le kdo ne pozna kultnih Andersenovih pravljic, ki so spremljale tudi naše otroštvo: Mala morska deklica, Grdi raček, Snežna kraljica … Znani danski avtor Hans Christian Andersen je bil po priljubljenosti takoj za bratoma Grimm. O njegovih delih je napisano veliko pozitivnih kritik, malo manj lepa pa je resnica o njegovem zasebnem življenju, ki je bilo vse prej kot običajno.

Andersen je bil izrazito čudaški in brez socialnih veščin, zato ni čudno, da je bil zelo osamljen. Le malo ljudem je znana njegova obsedenost s samozadovoljevanjem. Bil je preveč sramežljiv, da bi sploh kdaj bil z žensko, imel pa je precej velik spolni apetit. Celo tako zelo, da je vsako izkušnjo samozadovoljevanja zapisal v poseben dnevnik, zraven pa je zabeležil tudi osebo, ki jo je pri tem imel v mislih. Pozneje je začel tudi obiskovati bordele, v katerih pa je prostitutkam plačeval le za pogovore in nič drugega. Po obisku naj bi se odpravil domov, zapisal izkušnjo v dnevnik in nadaljeval svoje pravljice.

Kralj Tutankamon

Ko je arheolog Howard Cartet leta 1922 odkril Tutankamonov grob, je postalo ime kralj Tut nekaj veličastnega. Mogočni vladar je sinonim za bogastvo in moč starega Egipta, o čemer pričajo številne zgodovinske pripovedi in dokumentarni filmi. Ko pomislimo na faraona, si skoraj vsak predstavlja Kralja Tuta, z mogočnim videzom, a prava resnica ne bi mogla biti dlje.

Nedavne raziskave, ki so jih naredili na njegovih posmrtnih ostankih, so razkrile nenavadno skrivnost ikoničnega egipčanskega kralja. Kot v številnih kraljevih družinah v zgodovini je bil tudi Tutankamon plod incesta, njegovi starši so bili namreč brat in sestra. Prav zaradi genetskih napak je utrpel številne grozljive telesne nepravilnosti, vključno s skeletnimi deformacijami. Imel je spodvito stopalo, izrazito nepravilno raščeno zobovje, nenormalno široke boke, zaradi katerih si je moral pri hoji pomagati s palico. Daleč od robustnega vladarja, kot si ga radi predstavljamo. Pravi Tutankamon naj bi potreboval pomoč, da je sploh lahko vstal s svojega prestola.

Mati Tereza

Katere asociacije vam prikliče ime mati Tereza? Skoraj zagotovo nesebična pomoč, sočutje, prijaznost in velikodušnost. Ta katoliška misijonarka je vsa leta svojega življenja posvetila pomoč potrebnim, predvsem pa lajšanju trpljenja bolnim in pomoč revnim v Indiji. Konec leta 2016 je bila kanonizirana in uradno posvečena v Sveto Terezo iz Kalkute. Kar pa bi lahko marsikoga presenetilo, je njega obravnava bolnikov v njenih bolnišnicah. Držala se je namreč posebne filozofije, ki pravi, da je največji dar, ki ga človek dobi, "sodelovanje v Kristusovem trpljenju".

V ta namen je strogo zavračala zdravila proti bolečinam, ki so jih potrebovali hudo ranjeni in bolni, obenem pa je dopuščala, da so rane ostajale odprte. Takšno trpljenje naj bi jih po njenem mnenju približalo Jezusu. Tudi prostovoljce, ki so ji pomagali, naj bi puščala povsem medicinsko nepoučene, saj naj bi po njenem mnenju "Bog dajal moč šibkim in nevednim". Tudi bolniki, ki so imeli dobre možnosti ozdravitve, so v takšnih pogojih izgubili vse bitke z boleznijo.

Charles Dickens

Ikonični angleški pisatelj Charles Dickens spada med redke slavne mojstre viktorijanske dobe. Napisal je lepo število zelo priljubljenih del, kot so Božična pesem, Oliver Twist, Veliko pričakovanje, David Copperfield in mnoge druge. V svojih delih je opisoval življenje malih ljudi in pogosto izpostavljal socialne probleme tistega časa.

Če bi si ga predstavljali le skozi zgodbe, bi verjetno imeli pred seboj čutečega človeka z izjemno domišljijo – morda celo preveč. Zapisi trdijo, da je imel precej čudaških trenutkov, ki jih nihče ni znal pojasniti. Govoril naj bi v izmišljenem jeziku, pogosto naj bi nadlegoval mimoidoče in jih obtoževal za izmišljena dejanja. Na eni od angleških plaž naj bi v vodo zvlekel mlado žensko in ji grozil, da jo bo ubil. Trdil je, da se je tako noro zaljubil vanjo, da se morata utopiti skupaj. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšno diagnozo bi v današnjem času pripisali temu slavnemu pisatelju.

Tibetanski menihi

Če ste kdaj potovali po azijskih deželah, ste zagotovo srečali budiste, oblečene v rdeča ali oranžna ogrinjala. Tudi filmi jih navadno prikazujejo kot najbolj miroljubne ljudi v zgodovini človeštva, kako tudi ne, saj je dalajlama dobil celo Nobelovo nagrado za mir. Res je, da tibetanski menihi v svojih visokogorskih palačah meditirajo in v miru preživljajo svoje dni. Toda ni bilo vedno tako. Leta 1959 je bil Tibet bolj kot nirvani podoben nacistični Nemčiji, saj ga je zajel brutalen sistem segregacije in izkoriščanja.

Dobronamerni menihi, imenovani Lamas, so nekoč veljali za zlobne tirane, ki so zasužnjevali svoje ljudi s pomočjo strahu in davčnega sistema. Ugrabitve, posilstva, mučenja so bili tisti čas običajna praksa, neposlušne pa so doletele celo odstranitve očesnih zrkl in prerezane stegenske mišice. Grozljiv režim je bil končno zrušen potem, ko je Kitajska napadla Tibet in končala njihov teror ter jih spremenila v nasmejane in (vsaj na videz) pomirjene posameznike, kot jih poznamo danes.

Charles Lindbergh

Ameriški letalski heroj se je v zgodovino zapisal leta 1927, ko je brez enega samega postanka preletel Atlantik. Zaradi svojega dosežka je postal izjemno priljubljen po svetu. A kot se je izkazalo, je preveč oboževalcev v kombinaciji s sposobnostmi letenja pravi recept za skušnjavo.

Lindbergh je imel ljubice na vseh koncih sveta, kamor je letel, ko seveda ni bil z ženo Anno. Veliko časa je preživljal s svojo tajnico Valesko in z eno od dveh sester iz Münchna. Vsi ti ’spodrsljaji’ so trajali dovolj dolgo, da je ustvaril številne potomce – kar pa ga seveda ni ustavilo pri nadaljnjih skokih čez plot. Uradno naj bi vzdrževal tri družine, ki druga za drugo niso vedele. Vsako od njih je obiskal nekajkrat letno, otroci pa njegovega pravega imena nikoli niso izvedeli.

Alexander Graham

Verjetno ni osebe, ki ne bi vedela, kdo je bil Alexander Graham Bell. Ta genialni izumitelj nam je dal telefon in nas povezal na način, ki se nam je prej zdel povsem nemogoč. Danes nanj lahko gledamo kot na pradedka današnjega pametnega telefona, hkrati pa tudi pionirja socialne interakcije.

Precej kontradiktorno pa je, da je bil tudi predan aktivist proti gluhim. Bell je bil zagovornik evgenike – ideje, da so invalidi okvarjeni, zato se jim ne bi smelo dovoliti, da bi ’okužili’ ostalo ljudstvo. Prepričan je bil, da so gluhi velika grožnja družbi, zato si je močno prizadeval, da bi jih zatrl. Skušal je prepovedati znakovni jezik, ukinil je gluhe učitelje, prepovedal pa je tudi poroke gluhih. Kot večina evgenikov se je zavzemal tudi za sterilizacijo gluhih, z enim samim namenom – da bi gluhe odstranil iz družbe.

Edward VII.

Angleški kralj Edward VII., ki je vladal v prvih letih 20. stoletja, je bil na prvi vtis povsem običajen monarh, ki opravlja svoje dolžnosti. Toda pozneje je postal veliko bolj prepoznaven po svojih zelo nekraljevih dejanjih, ki jih je izvajal v svojem prostem času. Nadvse je namreč užival v spolnih aktivnostih, vedno in povsod.

Začel je s pravimi seksualnimi pobegi, med katerimi so se kot po tekočem traku izmenjevale kraljeve žene, nadvse je užival tudi v kopanju v šampanjcu s prostitutkami, na koncu pa si je zaželel prav posebnega kosa pohištva. Ker je trdil, da je seks bolj kot ne podoben vadbi, si je omislil ’seks stolček’, na katerem so lahko sedeli trije, kar mu je seveda omogočilo kraljevsko udobje tudi med spolnimi orgijami.