Ali vesolje res obstaja?

Vesolje je samo po sebi srhljivo.

 Še bolj srhljivo pa je, da morda sploh ne obstaja. Prav tako ne obstajaš ti, tvoji bližnji in celoten svet, ki ga poznaš. Ne, ne gre za znanstveno fantastiko; gre za Boltzmannove možgane, bizaren paradoks, ki že več kot stoletje zaposluje tako znanstvenike kot filozofe.

V neskončnem vesolju, ki obstaja dovolj dolgo, lahko naključne fluktuacije ustvarijo urejene strukture. V resnici je statistično veliko bolj verjetno, da bi v neskončnem vesolju nastali možgani s celotnim naborom lažnih spominov, kot da bi nastalo celotno vesolje z zvezdami, planeti in evolucijo, ki je na koncu ustvarila tebe in tvoje prave možgane.

Matematično je torej veliko bolj verjetno, da si v tem trenutku osamljen set možganov, ki lebdijo v praznem vesolju. Tudi ta trenutek je najbolj verjetno le iluzija, da bereš besedilo na zaslonu – to je veliko bolj verjetno, kot da kompleksen svet okoli tebe dejansko obstaja.

Naključnost v kombinaciji z neskončno količino časa lahko ustvari karkoli. Tudi opica, ki bi naključno tipkala po tipkovnici, bi v neskončnem času enkrat napisala celotnega Shakespearja. Veliko bolj verjetno pa je, da bi najprej napisala en stavek ali eno stran, ne celotne knjige. Podobno kot to je bolj verjetno, da bi v vesolju nastali le možgani. Res so izredno kompleksni in večplastni, atomsko sestavljeni točno tako, da dajejo iluzijo vseh tvojih spominov in misli. A hkrati so neprimerljivo bolj enostavni od posledic Velikega poka z vsemi galaksijami, zvezdami, planeti, življenjem in milijardami let evolucije, ki bi končno pripeljali do tvojih možganov. Ta trenutek je, če je resničen, približno tako verjeten, kot da bi opica prek naključnih pritiskov na tipkovnico napisala celotno Shakespearovo knjižnico.

Če vesolje res obstaja neskončno dolgo, je logično bolj verjetno, da je večina možganov naključnih, lažnih iluzij brez resničnega sveta, ki jih obdaja. Morda res obstaja tudi resnično vesolje z evolucijo in planeti. A če je vesolje nastalo naključno, skoraj gotovo obstaja še veliko več možganov, ki so naključni, ne pa pravi. Tako kot verjetno opica, ki pritiska tipke, večkrat uspe napisati posamezno stran Shakespearja, preden ji uspe napisati celotno knjigo. Si resničen ali le iluzija? Odgovora ne boš vedel nikoli; tudi s pomočjo opazovanja ne moreš priti do zaključka. Boltzmannovi možgani bi namreč imeli popolnoma enake izkušnje kot pravi. 

Ja, včasih je o svojem obstoju bolje razmišljati premalo kot preveč.