Stonehenge je ena od večjih zgodovinskih skrivnosti in edinstvena britanska znamenitost. Gre za veliko megalitsko strukturo, ki jo sestavlja 30 peščenjakov in 64 modrih kamnov. Kamniti krog, ki se nahaja v današnjem Wiltshireju še danes vzbuja veliko vprašanj, na katera nimamo odgovorov. A med vsemi teorijami so se raziskovalci skozi zgodovino vseeno dokopali do nekaj ključnih odkritij in spoznanj.

Stonehenge ni glavni spomenik

Skupina britanskih arheologov je pred nekaj leti razkrila, da so v okolici znamenitih monolitov odkrili še večji kompleks, ki naj bi se nahajal nekaj kilometrov stran od svetovno znanega kamnitega kroga. Ena od teh struktur je bila ogromna lesena zgradba, za katero domnevajo, da je bila namenjena pripravi na pokop mrtvih. Z uporabo nove tehnologije skeniranja, so odkrili tudi prazgodovinske luknje, od katerih so nekatere poravnane s potjo Sonca. Spoznanja so pripomogla k novim odkritjem bronaste in železne dobe ter rimskih naseljih, ki so bila nekoč na tem območju. Formacija, kot jo poznamo danes, je nastala med letoma 1930 in 1600 pr.n.št. 

 Amesburyski lokostrelec

V enem od grobov so arheologi našli zlat uhan, ki je morda najstarejši ročno izdelan zlati predmet, izkopan v Veliki Britaniji. Grob velja za enega najbogatejših bronaste dobe, ki so ga kdajkoli odkrili na tem območju. Moški, ki je bil v njem pokopan, je znan kot amesburyski lokostrelec - predpostavljajo, da bi lahko bil celo kralj Stonehenga. Skupaj z njim so poleg zlatega uhana odkrili tudi črno zapestnico, ki je bila lokostrelski pripomoček, bakren nož in razno orodje. V njegovi bližini so našli tudi čekane divjega prašiča, zbirko kamnov in lonček iz bronaste dobe.

Aubreyeve luknje

Aubreyeve luknje predstavljajo obroč iz 56 lukenj, ki so razvrščene okoli monolitov. Poimenovane so po zbiralcu starin Johnu Aubreyu iz 17. stoletja. Segajo v najzgodnejše obdobje Stonehenga, in sicer v pozno četrto in zgodnje tretje tisočletje pr.n.št. Kljub desetletjem analiz in argumentov njihov namen še vedno ni povsem znan, čeprav so se številne razlage nagibale k astronomski vlogi. Med obiskom spomenika leta 1666 je Aubrey v tleh opazil pet krožnih lukenj. Kasnejši antikvarji so to odkritje prezrli in šele v začetku 20. stoletja  sta polkovnik Hawley in njegov pomočnik Newal opazila obroč lukenj, ki sta jih poimenovala v čast Aubreyu. Ugotovitve kažejo, da so bile luknje zasute že tisoče let preden jih je odkril Aubrey, kar potrjujejo tudi ostanki kosti, ki so pripadali 63 moškim, ženskam in otrokom. Kosti segajo v leto 3000 pr.n.št, kar kaže na to, da je bil Stonehenge na začetku pokopališče, čeprav ni še jasno, ali je bil to njegov edini namen. 

Znanost in Stonehenge

Prvi znanstvenik, ki je astrologijo povezal s Stonehengom, je bil Edward Duke. Kamniti spomenik je opisal kot ’planetarij, poln pomembnih astronomskih poravnav’. Večina njegovih idej je bila nekoliko mističnih in ne preveč znanstvenih. Ker se je ob poletnem solsticiju v 2. in 3. tisočletju pr.n.št. Sonce dvignilo natanko na točko glavne osi, je sir Norman Lockyer prvi odkril orientacijski namen Stonehenga. Gerald Hawkins v svoji knjigi Stonehenge Decoded pojasnjuje, kako je našel 165 merljivih točk, ki se astronomsko poravnajo z Luno in Soncem, ne pa tudi s planeti, ki so vidni s prostim očesom. Ugotovil je tudi, da je mogoče lunine mrke natančno napovedati s pomočjo sistema premikajočih se kamnov okoli Aubreyevih jam. 

Transport monolitov

Geolog Herbert Thomas je leta 1921 prvi uradno objavil svoje sklepe o tem, kako naj bi takratni prebivalci premikali ogromne monolite.  Po njegovem mnenju naj bi se najprej lotili manjših skal, nato pa tudi večtonskega skalovja, ki so ga izkopali blizu valižanskega mesta Maenclochig. S pomočjo valjev in sani so jih pripeljali do valižanske obale, od tam po reki Severn do celine, kjer so jih raztovorili in ponovno naložili na sani ter odpeljali do cilja. Pot je bila dolga skoraj 200 kilometrov. Raziskovalci so skušali ponoviti takratne načine prevoza podobnih, a veliko manjših megalitskih skal, s pomočjo lesenih sani in valjev. A te metode so se izkazale za precej neučinkovite in problematične že pri transportu manjših skal. Znanstveniki ocenjujejo, da so z uporabo takratnih primitivnih orodij potrebovali približno od 20 do 30 milijonov delovnih ur. Nedvomno podvig, ki je bil v tistem času velik tehnični dosežek.

Teorije o namenu Stonehenga

Starodavni prebivalci so tisočletja nazaj, brez pripomočkov, kot jih poznamo danes, ustvarili pravo monolitsko  mojstrovino. Večtonske monolitne peščenjake so postavili v kompleksnem krožnem vzorcu, ki je buril domišljijo znanstvenikov že od samega odkritja naprej. Čemu je bilo vse skupaj v resnici namenjeno? Ena od srednjeveških legend pravi, da je kamniti krog v 12. stoletju pričaral čarovnik Merlin. Sodobni teoretiki pa pravijo, da nezemljani še danes redno obiskujejo ostanke monolitov. A poleg omenjenega obstaja več teorij, ki temeljijo na znanosti - nekateri menijo, da gre za pokopališče, drugi za kraj zdravljenja, astronomski observatorij, nebesni koledar in še mnogo več. 

Kdo je zgradil Stonehenge? 

John Aubrey, po katerem so poimenovali luknje, je bil eden prvih, ki je skupaj z zdravnikom Williamom Stukelyem postavil teorijo, da so Stonehenge za namene verskih ritualov zgradili veliki keltski duhovniki - Druidi. V to je bil tako zelo prepričan, da je tudi sam postal eden od njih. A sodobne tehnike datiranja so to teorijo ovrgle in poudarile, da je spomenik stal že več kot 1000 let pred prihodom Druidov. Tako naj bi veljalo, da so tudi Druidi našli le starodavne ruševine, tako kot mi. 

Zanimivosti

- Stonehenge je star več kot 5000 let, torej starejši od vseh egiptovskih piramid.

- Zgrajen je iz dveh vrst kamnin, peščenjakov in modrih kamnov. Peščenjaki so večji, nekateri med njimi so visoki 9 metrov in tehtajo več kot 20 ton.

- Zgrajen je bil z naprednim znanjem matematike in geometrije ter usklajen z vzhajanjem in zahajanjem sonca.

- Ustvarili so ga ljudje, ki niso pustili nobenih zapisov.

- Kamniti spomenik ima zelo nenavadne zvočne lastnosti – ob udarcu monoliti oddajo glasen zvok. V nekaterih starodavnih kulturah naj bi imele takšne kamnine zdravilne moči.

- Charles Darwin je leta 1877 v Stonehengu raziskoval deževnike. 

- Najzgodnejša znana realistična slika Stonehenga je nastala v 16. stoletju. Flamski umetnik Lucas de Heere ga je naslikal z akvareli med letoma 1573 in 1575.

- Stonehenge ni edini tovrstni objekt v Veliki Britaniji. Podobne megalitske strukture najdemo tudi v mestu Avebury. 

- Na leto privabi več kot milijon obiskovalcev. Ko se je v 20. stoletju prvič odprl za javnost, so se obiskovalci lahko sprehajali med monoliti ali celo plezali nanje. Danes to ni več mogoče, saj ga lahko gledamo le od daleč. Izjeme so med poletnim in zimskim solsticijem ter pomladnim in jesenskim enakonočjem.