5 lucidnih sanj, ki so zaznamovale zgodovino

Kaj so lucidne sanje? Gre za sanje, ki se jih zavedamo. Gre za sanje, ko vemo, da sanjamo, zaradi česar lahko izboljšamo njihovo jasnost in prevzamemo nadzor. S tem postanejo popolno kreativno okolje za ustvarjanje, saj tu ne poznamo omejitev, ki nas držijo nazaj v resničnem življenju – lahko nam zrastejo krila, lahko letimo z avtomobilom, lahko debatiramo s Platonom ipd. Samo nebo je meja. 

Za njimi stoji tudi znanost. Nevrologi so dognali, da so sanje tudi miselni proces, poleg tega je lucidno sanjanje del mnogih duhovnih tradicij in se ga lahko naučimo. Nekateri znameniti umi so lucidne sanje izkoristili do te mere, da so v njih prišli do končnih rešitev, si sanje zapomnili in zamisli ''obudili''. V nadaljevanju predstavljamo nekatera znamenita imena, ki trdijo, da se jim je ideja porodila med spanjem.

5 ''odkritij'', do katerih so avtorji prišli v sanjah in so spremenila tok zgodovine:

Mary Shelley – roman Frankenstein

Britansko pisateljico najbolj poznamo po romanu Frankenstein (1818), ki ga je začela pisati v sanjah. Bilo je to tisto mrzlo poletje leta 1816, ko zaradi izbruha vulkana Tambora leto poprej meteorološkega poletja ni bilo in je Shelley mučila nočna mora.

Ko je bila stara vsega 18 let, je v preroških sanjah ujela danes znamenito zgodbo, potem ko se je pridružila izzivu pesnika lorda Byrona, ko je med poletnimi počitnicami z ljubimcem in pesnikom (Percy Bysshe Shelley) ter polsestro bivala v njegovi vili Diodati ob Ženevskem jezeru in je ta ob posedanju ob kaminu predlagal, da bi vsak napisal grozljivo zgodbo. Mary se je po začetnem pomanjkanju navdiha poigravala z idejo o truplu, ki bi oživelo in postopku galvanizacije, s katerim je skušal italijanski bioelektričar Luigi Galvani oživljati mrtvo mišično tkivo. To je vodilo v srhljive sanje, ki so jo, kot je večkrat poudarila, navdahnile za znamenito delo. Izziva ''naj grozljivka'' se je tisto poletje udeležil tudi John William Polidori, član ženevskega krožka in Byronov osebni zdravnik, ki je tedaj napisal zgodbo z naslovom Vampir.

Paul McCartney – skladba Yesterday

Kdo ne pozna znamenite melanholične akustične skladbe Yesterday britanske pop rock skupine The Beatles? Paul McCartney je dejal, da je leta 1965 celotno pesem odsanjal in si je skladbo toliko zapomnil, da jo je, ko se je prebudil, odigral na klavir ter potem skoraj mesec povpraševal naokoli, če jo je kdo kdaj kje že slišal, saj ga je skrbelo, da ni zgolj poustvaril skladbe nekoga drugega. Skupaj z Johnom Lennonom sta kasneje napisala besedilo, skladba pa je končala na albumu Help!

Niels Bohr – struktura atoma

Danski fizik Niels Bohr je najbolj znan po svojem kvantomehanskem modelu atoma (kasneje znana kot Bohrov model) iz katerega izhaja, da ima atom toliko elektronov, kolikor je zaporedna številka v periodnem sistemu.

Do odkritja strukture atoma so očeta kvantne mehanike in Nobelovega nagrajenca, ki si je svetovno slavo izboril s tem, ko je strl številne zapletene fizikalne ''orehe'', nad katerimi so drugi že obupali, pripeljale lucidne sanje. V sanjah je namreč videl jedro atoma z elektroni, ki krožijo okoli njega. Kot zaveden znanstvenik je vizijo raziskal in preveril njeno točnost, preden je definicijo strukture atoma predal svetu.

Elias Howe – igla za šivalni stroj

Ameriški inovator je leta 1845 izumil revolucionarni šivalni stroj, ki ga je ustvaril na podlagi sanj. Howe ni bil prvi, ki se je spomnil šivalnega stroja, a ga je toliko izboljšal, da je kasneje prejel posebno nagrado za izume.

Dolgo časa je skušal najti primerno obliko šivalne igle, do rešitve pa so ga pripeljale sanje, v katerih je bil obkrožen z bojevniki in imel zgolj 24 ur časa, da dokonča šivalni stroj, sicer ga bo kralj kaznoval s smrtjo. Opazil je, da bojevniki okoli njega držijo sulice z luknjami, s čimer je dobil idejo, da mora biti luknja za nit na konici igle, ne na vrhu. To spoznanje ga je ob 4. uri zjutraj vrglo iz postelje in do 9. ure smo dobili grob model igle, kot jo poznamo danes.

Albert Einstein – hitrost svetlobe

Tudi znameniti fizik Albert Einstein je do enega izmed svojih odkritij prišel s pomočjo lucidni sanj, in sicer znamenite teorije relativnosti, ki je plod otroških sanj. Že kot otrok je namreč sanjal, da se po strmem pobočju sanka tako hitro, da doseže hitrost svetlobe. Takrat so zvezde okoli njega spremenile svojo podobo. Idejo je pretresal in pretresal in na koncu postavil eno najbolj znanih znanstvenih teorij v zgodovini človeštva. O njegovih sanjah je izšla tudi knjiga Einsteinove sanje, o sanjah, v katerih si je zamišljal svoje svetove – sestavljena je iz 30 Einsteinovih sanjavih epizod med aprilom in junijem 1905, ko je med delom v švicarskem patentnem uradu razvijal teorijo relativnosti.

Lucidnim sanjam se imajo za svoja odkritja med drugim zahvaliti tudi Robert Louis Stevenson, ki je sanjal ključne trenutke (preobrazbo) njegove zloglasne gotske novele Nenavaden primer dr. Jekylla in gospoda Hyda, pa matematični genij Srinivasa Ramanujan, ki je v sanjah s pomočjo boginje Namakkal prišel do števila Pi, in kirurg Frederick Banting, ki se mu je v sanjah porodila ideja o injekciji inzulina za zdravljenje sladkorne bolezni.