5 civilizacij, ki so skrivnostno izginile brez sledu

Maji

So bili verjetno najnaprednejša predkolumbovska civilizacija Novega sveta. V džungli južne Mehike in Srednje Amerike so gradili velika kamnita mesta, skupaj z dovršenimi palačami, piramidnimi templji in igrišči za igre z žogo. Maji, znani po svoji hieroglifski pisavi, pa tudi koledarskem, matematičnem, astronomskem in arhitekturnem znanju, so dosegli vrhunec svojega vpliva v tako imenovanem klasičnem obdobju, med leti 250 in 900 našega štetja. Toda konec tega obdobja je takratno prebivalstvo nenadoma začelo odstavljati svoje kralje, zapustilo mesta in prenehalo s tehnološkimi inovacijami, kar še danes ostaja velika uganka. Obstaja veliko teorij o tem, kaj bi lahko povzročilo njihov konec; nekateri zgodovinarji menijo, da je bila kriva močna suša, ki je povzročila krčenje gozdov in erozijo tal, drugi zagovarjajo epidemijo bolezni, tretji kmečki upor proti vladajočemu razredu, stalno vojskovanje med mesti in kombinacijo vsega naštetega. Pravijo, da so se Maji v resnici samo razpršili in nikoli zares izginili, milijoni njihovih potomcev pa to območje naseljujejo še danes.

Polinezijska civilizacija na Velikonočnih otokih

Zgodovinarji menijo, da so Velikonočne otoke naselili Polinezijci nekje med leti 300 in 1200 našega štetja. Otoke naj bi odkrili čisto po naključju, med raziskovanjem morja s takratnimi kanuji, kar dokazuje, da so bili spretni pomorski navigatorji. Velikonočni otoki oziroma Easter islands veljajo za enega najbolj oddaljenih krajev na svetu in se nahajajo približno 3700 kilometrov zahodno od Čila. Še bolj presenetljivo je, da jim je v takratnem času, ko naj še ne bi imeli tovornih živali in koles, uspelo postaviti na stotine ogromnih kamnitih kipov, imenovanih moai. Največji postavljen kip je visok 10 metrov in težak 82 ton. Še en moai z vzdevkom El Gigante pa je bil visok 21 metrov in težak vsaj 145 ton, a ga nikoli niso uspeli preseliti iz kamnoloma. Radovednost prebuja to, da so bili v 19. stoletju vsi kipi podrti, prebivalstvo pa je začelo upadati. Z analizo drobcev oglja in cvetnega prahu v sedimentnih jedrih so znanstveniki odkrili, da so otočani posekali skoraj vsa drevesa na otoku. Ta ekološka katastrofa naj bi vodila v hudo lakoto in državljansko vojno ter tako drastično zmanjšala prebivalstvo. Prihod Evropejcev okoli leta 1722 jih je le še zdesetkal. Do 70. let prejšnjega stoletja so imeli več valov črnih koz in napade perujskih sužnjev. Vsega skupaj naj bi jih ostalo le še 100. 

Indi

Indi, znani tudi kot civilizacija Harappan, so začeli graditi naselja na območju današnje Indije in Pakistana že pred 8000 leti, s čimer so postali ena od najzgodnejših civilizacij. Do tretjega tisočletja pred našim štetjem so zasedli več kot 386.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar je veliko več kot njihovi bolj znani sodobniki v Egiptu in Mezopotamiji. Predstavljali so okoli 10 odstotkov svetovnega prebivalstva, razširili pa so se še po delih Indije in Afganistana. Na svojem vrhuncu so se med drugimi dosežki ponašali z impresivno svetovno arhitekturo. Razvili so pisavo, ki je znanstvenikom še ni uspelo razvozlati, njihova mesta pa so imela zelo razvite sanitarne sisteme, ki so ostali enaki vse do rimskih časov. Prebivalstvo je sčasoma začelo mesta zapuščati in se seliti na jugovzhod. Prvotno so znanstveniki verjeli, da je arijska invazija s severa povzročila propad Indov, vendar ta teorija nekako ni več priljubljena med zgodovinarji. Okoli leta 1900 pr. n. št. so Indi iz neznanih razlogov izginili. Ena od teorij pravi, da so postali žrtve podnebnih sprememb, ki so povzročile sušo in lakoto. Veliko vlogo naj bi imeli tudi drugi dejavniki, kot so potresi in izbruhi malarije in kolere.

Grenlandski Vikingi

Po islandskih sagah naj bi Erik Rdeči vodil floto 25 čolnov, s katero je okoli leta 958 našega štetja koloniziral Grenlandijo. To se je zgodilo kmalu zatem, ko je bil zaradi umora začasno izgnan z Islandije. Ustanovili so dve koloniji, večjo vzhodno naselbino in manjšo zahodno. Znano je, da so pasli ovce, koze in govedo, gradili kamnite cerkve (ki jih lahko vidimo še danes) ter lovili karibuje in tjulnje. V nekaj stoletjih je prebivalstvo naraslo na 5000. A ko je leta 1721 na njihovo območje prispela misijonarska odprava z namenom spreobrniti jih v protestante, ni našla ničesar drugega kot le ruševine. Arheologi so od takrat ugotovili, da je zahodna naselbina propadla okoli leta 1400, nekaj desetletij kasneje pa tudi vzhodna naselbina. Menijo, da je k temu pripomogel nastop male ledene dobe v 14. stoletju, obenem pa se je sesul tudi trg glavnega izvoza Vikingov – mroževih oklov. Nihče pa ne ve, kaj jim je zadalo zadnji smrtni udarec. Nekateri verjamejo, da so se preprosto vrnili nazaj na Islandijo ali v Skandinavijo, drugi so prepričani, da so pomrli od lakote in črne kuge.

Kmerska civilizacija

Kmersko cesarstvo, eno najmočnejših imperijev in največjih izgubljenih civilizacij, je v jugovzhodni Aziji zasedalo današnjo Kambodžo, Laos, Vietnam, Mjanmar in Malezijo. Glavno mesto Angkor je imelo obsežen sistem cest in kanalov, danes pa velja za eno najbolj znanih arheoloških najdišč. Imperij, ki je obsegal do milijon prebivalcev, je bil v prvem tisočletju zelo uspešen. Kmeri so prakticirali hinduizem in budizem, gradili templje, stolpe in druge sofisticirane strukture, kot je denimo Angkor Vat – tempelj, posvečen bogu Višni. Strokovnjaki ne vedo, kaj je povzročilo njihovo izginotje, vse, kar je od njih ostalo, so dovršena mesta sredi džungle. Propad kmerskega imperija naj bi bil posledica kombinacije več dejavnikov, teorije pa vključujejo tako vojno kot okoljsko katastrofo.