Otroška lobanja v hiši, kjer so ljudje še naprej živeli
Najdba je del nove raziskave, objavljene v reviji Journal of Archaeological Method and Theory. Raziskovalci so proučili človeške ostanke, ki niso bili pokopani na običajnih grobiščih, temveč so jih ljudje v železni in vikinški dobi odlagali v hiše, jame, vodnjake, luknje za stebre in druga bivalna območja.
Eden najbolj nenavadnih primerov prihaja z območja današnjega Aalborga na severu Danske. V železnodobni hiši so našli čelno kost otroške lobanje. Analiza DNK je pokazala, da je pripadala dečku, staremu približno dve do štiri leta, poroča Live Science.
Še bolj nenavadno je, da je kost kazala sled poškodbe, ki jo je povzročil oster predmet. Raziskovalci menijo, da gre za poškodbo z mečem, vendar iz same kosti ni mogoče zanesljivo določiti vseh okoliščin otrokove smrti.
Ljudje so hodili čez lobanjo
Hiša je bila zgrajena približno med 500. in 1. letom pred našim štetjem. Otrokova lobanja pa je bila po radiokarbonskem datiranju lahko do približno dve stoletji starejša od hiše.
To pomeni, da lobanja najverjetneje ni bila položena v tla takoj po otrokovi smrti. Možno je, da je bila nekaj časa shranjena, nato pa so jo pozneje vključili v hišo.
Otrokova lobanja je bila položena v tla hiše, v kateri so ljudje še naprej živeli, je po objavi raziskave pojasnila arheologinja Marianne Hem Eriksen iz Danskega narodnega muzeja.

Zakaj so človeške ostanke shranjevali v hišah?
Na vprašanje ni mogoče dati enega samega odgovora. Raziskovalci so v okviru projekta BODY-POLITICS proučili 192 posameznikov, katerih ostanki so bili najdeni zunaj običajnih grobišč.
Med njimi so bili deli teles, ki so jih našli pod tlemi, v vodnjakih, jamah, ob hišah in na drugih območjih, povezanih z vsakdanjim življenjem. V nekaterih primerih bi lahko šlo za obrede, v drugih za posledice nasilja ali za načine, kako so skupnosti ravnale s telesi umrlih.
Danski raziskovalni portal Ministry of Culture Research Portal raziskavo uvršča med strokovno pregledane znanstvene objave projekta, ki proučuje odnos do telesa, smrti in družbe v železni in vikinški dobi.
Otrok ni bil edini, ki je umrl nasilne smrti
Raziskovalci so v obravnavanem gradivu našli 12 posameznikov z znaki poškodb, ki so nastale pred smrtjo ali okoli časa smrti. Pri polovici so bile poškodbe na glavi, nekateri posamezniki pa so imeli več poškodb.



Viri: Journal of Archaeological Method and Theory, Live Science, Ministry of Culture Research Portal, World Archaeology



















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV