In vsak ima svojo Majo in vsaka svojega Zokija. Tista prasca v lajfu, ki te vedno znova vržeta po tleh. Dušani se ponavadi pojavijo v obdobju v prebolevanja Zokija. Prekletega ušivca, ki se ni pasel samo po domačem pašniku, temveč bi se z lahkoto uvrstil na olimpijado v preskakovanju plota in v jahanju neznane kobile.
Moškemu pride boginja Anita nasproti, ko preboleva ledeno princeso Majo. Mrho, ki ga je na začetku začarala s svojo neodvisnostjo, na koncu pa spila kri, ko je sama premalala stanovanje, si kupila boljše kolo, zaslužila trikrat več kot on in je rada hodila skakat iz aviona. Skratka, kastrirala ga je v vola, ki je na koncu obstal in samo zabodeno zijal. Od nadutega rjovenja afriškega leva je ostal perkmandelc, ki ni vedel, v katero votlino bi se skril.
Jp, to so res čudovite stvari, ki jih je težko pozabiti. Se še spomniš, kako je vedno pihal in kihal, če stanovanje ni bilo tako čisto, da bi lahko lizal svoj priljubljeno pašteto s parketa? In kolikokrat si ga zasačila v klubu, ko bi moral biti na kondicijskih pripravah na Goričkem? No, na goričkem je že bil…
Kakor koli, tvoje predale kmalu zapolnijo manjše hlačke, tvoje štikle zamenjajo ošpičene pete in tvoje knjige mastne modne revije. Takrat je jeba. Sledita vsaj dva letna časa, ki sta izgubljena na relaciji med praznim hladilnikom, vsemi pajzli okrog bloka, poceni cunjami, poceni vinom, poceni solarijem in dragimi prijatelji.
Potem se pa nekega brezveznega jutra zbudiš in tvoja prva misel ni, katera mu je pa danes tekla po sveže žemlje, temveč se zaveš, da si lačna! Življenja! Juhej! Tokrat se malo bolj pošteno počešeš, oblečeš kavbojke iz srednje šole, si po sto letih spet narišeš črno črto čez veke, kajti ni več bojazni, da bi hodila domov objokana in spacana do komolcev. Konec je z žalovanjem!
Takrat se zgodi. Če imaš srečo. Nekje se Dušan privleče v tvoje življenje. Guru seksa, ki te pelje boga užitkov cukat za brado. Taki vohajo svoje žrtve na daleč. Nikoli nisem pogruntala, kaj točno te izda, zagotovo pa mora biti nekaj na tvojem veselju, pogumu, otresanju jezika ali pa podloženem modrcu. Jaz se ničesar ne bojim! Pojem te za zajtrk. S tvojimi grdimi čevlji vred. Pa smo tam. Pri pogumu in brezskrbnosti, ki spustita Dušana tja, kjer ni bil še nihče. Ko z nohti praskaš lošč s parketa in sosedje glasno šepetajo za tvojim hrbtom.
Guruje imam na sumu, da je njihov seksualni dotik kompenzacija za nekaj drugega, kar jim manjka. Pa ne mislim tistega … Bolj nekako »kot, recimo, slepi dobro slišijo«. Ali pa »imajo tisti z velikim nosom velike … podplate«. Mogoče se jih ženske enostavno ne bojimo. Ne bojimo se, da se bomo zaljubile v njih in se z lahkoto obnašamo kot valkire iz filmov, kjer se Emanuella in Hans ves čas dajta dol, a na koncu zmeraj pride vodovodar, ki mu jo odpelje v hosto. Za ženske me ne sprašujte, vem pa, da so moški navdušeni nad nikoli sitimi Anitami. Razmerje, ki temelji samo na seksu, je super stvar, mi pravijo. Ne potrebujejo šopkov rož in nedeljskih izletov na kremšnito. Anite niti ne zahtevajo ekskluzive. Vse, kar potrebujejo, imajo moški vedno s sabo. A če prav pomislim, smo ženske nategnjene v vsakem primeru.
Pri guruju seksa imamo še mi kaj od tega, pri prascu pa vse ostale – razen nas.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV