Slovenec, zaslužen za tehnično revolucijo!

Janezu Puhu se bodo v teh dneh poklonili tudi v avstrijskem Gradcu, kjer je prav tako urejen Puhov muzej. Na muzejski spletni strani slovesnosti napovedujejo za 4. in 5. julij. Puh je umrl v Zagrebu 19. julija leta 1914.

Po besedah avtorice knjige Janez Puh: človek-izumitelj-tovarnar-vizionar Kristine Šamperl-Purg je bil Puh velika osebnost, izumitelj in ustvarjalec, ki ga ni mogoče umestiti v nek nacionalni ali kakšen drug predalček. Bil je samosvoj, sposoben in ustvarjalen Prlek, ki je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije.

Janez Puh se je rodil 27. junija 1862 v Sakušaku v Slovenskih goricah. Pri 15. letih se je izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. Najprej je popravljal kolesa pri mojstru Luschneiderju, pozneje je bil pri mojstru Alblu, leta 1889 pa se je osamosvojil.

Ustanovil je podjetje Styria Werke in izdelal kolo z imenom Styria. To je v veliki konkurenci v letih 1893-1895 na mednarodnih dirkah doseglo odlične rezultate in bilo zmagovalno na sloviti vožnji od Bordeauxa do Pariza. Leta 1899 je skupaj s tovarnarjem Wernerjem kupil stari mlin v južnem delu Gradca in v njem se je začela prva tovarniška proizvodnja koles.

Istega leta je sledila ustanovitev Puhovih tovarn Erste Steiermarkrische Fahrradfabrik Johann Puch, A.C.. Leta 1901 je prišlo iz Puhove tovarne prvo motorno kolo z bencinskim motorjem, čez dve leti pa so pričeli s serijsko proizvodnjo koles z motorjem.

Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puh začel ukvarjati z razvojem avtomobila. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med prvo svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.

Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Vendar se je zaradi dela in naporov Puhu poslabšalo zdravje, zato se je umaknil iz podjetja, njegov svet so ostale risalne konstrukcijske delavnice. Po letu 1912 je preživljal svoj prosti čas v konjušnici in se posvetil jahalnemu športu. Umrl je v Zagrebu, ko ga je po končanih konjskih dirkah zadela srčna kap. Pokopali so ga v Gradcu.

Puhova tovarna v Gradcu je tudi po njegovi smrti izdelovala avtomobile, motocikle in kolesa. Maja 1935 je bila združena v koncern Steyr-Daimler-Puch Werke A.C. s sedežem na Dunaju.