Nove priložnosti, a tudi tveganja

Nanomateriali so kemične snovi ali materiali, ki se proizvajajo in uporabljajo v zelo majhnem obsegu. Njihova struktura vključuje vsaj eno dimenzijo z razponom velikosti od približno 1 do 100 nanometrov.

Razvoj tega področja je doživel velik zalet pred okoli desetimi leti, ko je bilo za raziskave in razvoj novih nanomaterialov na voljo razmeroma veliko sredstev. "Evropska unija je v okviru svojih projektov zelo podpirala razvoj novih nanomaterialov, novih nanotehnologij. To je torej smernica v Evropi in v svetu," je pojasnila Lobnikova ob robu nedavne mednarodne delavnice o nanomaterialih na Univerzi v Mariboru.

Nanomateriali omogočajo nove aplikacije in nove pristope ter prinašajo novosti in nove tehnološke rešitve. "Najdemo jih povsod; najbolj impozantni so na področju medicine, kjer prinašajo mogoče največje novosti."

Ne gre zanemariti ostalih področij, kot sta okoljevarstvo in energetika. "Pri reševanju problemov okolja v smislu trajnostnega razvoja bodo ti materiali zagotovo v prihodnje odigrali zelo veliko vlogo."

V okoljevarstvu se lahko uporabljajo na primer kot absorbcijska sredstva pri čiščenju voda ali zraka, pri čemer je mogoče zelo selektivno in ciljno odstranjevati določena onesnaževala iz okolja. Na področju energetike med drugim predstavljajo priložnost pri razvoju baterij.

Na evropskem trgu so že prisotni številni proizvodi, ki vsebujejo nanomateriale. Poleg baterij so takšni na primer različni premazi, antibakterijska oblačila, kozmetični izdelki in živilski proizvodi.

Pri tem se zastavlja vprašanje varnosti, tako za okolje kot za zdravje ljudi in živali. "Že študente je treba osveščati, da nanomateriali ne prinašajo samo dobrobiti, ampak lahko morda dobimo bumerang in onesnažimo okolje z nečim, česar ne bomo znali obvladovati," je povedala Lobnikova.

Ravno zaradi preučevanja vseh vplivov novih nanomaterialov je nujno sodelovanje gospodarstva in univerze. "V tujini se gospodarstvo močno povezuje z univerzami. Moj profesor na Univerzi v Regensburgu je bil takoj ob zasedbi položaja profesorja vključen v nadzorne svete najmočnejših podjetij v regiji, kot je Siemens, in je pomagal pri njihovi viziji. Z raziskovalnega stališča je pomagal pri razmišljanju, kaj bi bilo v prihodnje dobro razvijati," je pojasnila.

"To manjka v Sloveniji. V naših nadzornih svetih sedijo sami ekonomisti, pravniki, politiki, ni nobenega strokovnjaka, ki bi razmišljal, kaj bi počeli v prihodnjih desetih letih, kam gredo smernice," še poudarja Lobnikova.