V upanju na „čistejši“ jutri vse več podjetij in znanstvenih laboratorijev posveča veliko časa in denarja iskanju okolju prijaznih produktov in pridobivanju čiste energije. Nekatere projekte so že uresničili, veliko idej pa je še v razvojni fazi.
Španski stolp
V Andaluziji, približno 16 kilometrov od Seville, so marca leta 2007 zgradili prvi komercialni stolp PS10, ki pretvarja sončno energijo v elektriko.
PS10 lahko proizvede 11 megavatov, kar je dovolj električne energije za potrebe 6.000 domov. Površina polja, kjer so nameščena ogledala, je velika okoli 75.000 m2, posamezno ogledalo se ves dan obrača za soncem in ima 120 kvadratnih metrov površine.
Stolp deluje dokaj preprosto. Sončna energija se odbije v sprejemnik, ki je v bistvu velik kotel za segrevanje vode. Para, ki pri tem nastane poganja turbine, in te proizvajajo elektriko. Sprejemnik daje 55 termičnih megavatov pare pri temperaturi 257 stopinj Celzija. Sprejemnik pretvori do 92 odstotkov sončne energije v paro.
Stolp PS10 je bil prvi korak k realizaciji veliko večjega, dolgoročnega zelenega projekta v Španiji. Leta 2009 so postavili drugi termoelektrični stolp PS20, ki je še večji in zmogljivejši ter lahko proizvede 20 megavatov energije. Clij zelenega projekta je, da bi do leta 2013 tovrstni stolpi proizvedli okoli 300 megavatov, s toliko energijo pa bi lahko oskrbovali 180.000 domov, kar je enako energetskim potrebam, kot jih ima danes mesto Sevilla.
Elektrika na morju
Naslednja ideja je morda nekoliko nenavadna. Korejski raziskovalni inštitut je predlagal, da bi lahko po morju na dolge razdalje pluli veliki katamarani s posebej prirejenim padalom, ki bi med plovbo, s pomočjo velkih turbin, proizvajal električno energijo. Ogromno padalo, imenovano parafoil, bi vlekel katamaran po morju in s tem silil morsko vodo skozi turbine.
Korejci še menijo, da bi z dovolj velikim številom ladij - ena skupina na severni in druga na južni hemisferi - lahko zadovoljili potrebe po elektriki celotnega sveta.
Parafoili, ogromna industrijsko ojačana padala so namreč že v uporabi. Ladje, ki jih že uporabljajo, prihranijo do 35 odstotkov goriva, saj so, zaradi bolj stabilnega vetra v višinah, bolj učinkovita kot navadna jadra. Vendar pa je ideja, če je sploh uresničljiva, še zelo daleč od širše uporabe.
Rastlinska plastika
Kar malo presenetljivo je z novim odkritjem na plan prišel IBM. Pri podjetju so predstavili način, kako izdelati bio-razgradljivo plastiko iz rastlin.
Rastlinska plastika vsebuje polilaktide, ki jih najdemo v sladkorju rastlin kot je koruza, sladkorni trs in določene vrste krompirja. Če zažgemo plastiko, izdelano iz naftnih derivatov, se sprošča ogljikov dioksid, če pa zažgemo rastlinsko plastiko, se sprošča samo ogljik, ki je bil že v osnovi vzet iz zraka pri fotosintezi rastline. Poleg tega lahko to vrsto plastike recikliramo večkrat in je tudi naravno razgradljiva.
Izdelava te plastike bo energetsko precej bolj učinkovita in cenejša. Rastlinska plastika naj bi v naslednjih letih popolnoma zamenjala produkte, ki vsebujejo ali so izdelani iz naftnih derivatov. Japonska podjetja jo že uporabljajo pri avtomobilski proizvodnji in proizvodnji gospodinjskih aparatov.
IBM je k sodelovanju povabil znanstvenike iz vsega sveta, saj želijo pospešiti raziskave in zeleno plastiko čim prej predstaviti končnim uporabnikom. S tem bi se poslovili od klasičnih plastičnih vrečk, posod, kozarcev in podobnih produktov, ki so leta in leta osnesnaževali okolje.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV