Tudi z vodo se da leteti

Ko se je Raymond Li odločil, da bo izdelal 'jetpack', ki ga bo namesto raketnega goriva poganjala voda, se je večini njegovih prijateljev zazdelo, da se je Liju malo zmešalo. Še huje, celo inženirji so bili prepričani, da je z maso vode nemogoče ustvariti dovolj potiska za stabilno lebdenje v zraku.

Kljub negativnim napovedim je Liju uspelo iznajti način, s katerim je odpravil vse težave. Za ta namen je na svoj 'nahrbtnik' namestil cev in jo povezal z ločenim plovilom, v katerega je spravil motor in črpalko. S tem je drastično zmanjšal maso svojega izuma, črpalka mu je zagotovila zadosti potiska, povezana cev pa dodatno stabilnost pri letenju.

Pogon
Za dokončanje izuma in kontrolirano letenje je bilo treba opraviti več kot 200 testnih poletov. Toda sedaj je 14-kilogramski 'nahrbtnik' gotov za serijsko proizvodnjo, proizvede pa približno od 195 do 220 kilogramov potiska. Z njim je moč leteti do 35 kilometrov na uro, zaloga goriva pa zadošča za uro letenja pri polni obremenitvi in do dve uri letenja pri potovalni hitrosti. Trenutno je na voljo le različica, ki proizvede 250 konjskih sil. Med uporabljene materiale spada nerjaveče jeklo, karbonska vlakna in aluminij s teflonsko zaščito, ki omenjen letalni komplet ščiti pred oksidacijo in poškodbami.

Upravljanje
Nahrbtni del je izdelan iz karbonskih vlaken, nanj pa je Li namestil zadosti pene, ki preprečuje njegovo potopitev med vzletanjem in pristajanjem. Poleg tega je nanj namestil tudi štiritočkovni varnosti pas, ki 'letalca' varuje pred padcem in sedež, da je letenje bolj udobno. Za vzlet je potrebno samo pritisniti na stikalo in že se vklopi črpalka, ki vodo z veliko hitrostjo požene do šob. Za letenje naprej je potrebno ročici le nekoliko nagniti naprej, za doseganje maksimalne hitrosti pa le še povečati moč motorja in šobe nagniti do kota 45 stopinj.

Potisk
'Nahrbtnik' v obliki črke Y ima nameščene šobe in krmilo, ki jih upravlja. So v bistvu aluminijaste cevi, ki ustvarjajo potisk na isti princip kot vzletni sistem letala Harrier; le s to razliko, da tu namesto zraka daje vzgon voda. Oba sistema, tako plovni kot leteči, sta med seboj povezana s kablom, ki prenaša ukaze upravljavca, in deset metrov dolgo cevjo, ki zagotavlja tlak štirih barov. Cev je visoko pretočna, kjer voda potuje z veliko hitrostjo, vendar je količina vode relativno majhna, saj je oblika šob tista, ki z zmanjšanim premerom spremeni tlak in s tem doda zadostni potisk za letenje. Omenjen sistem omogoča dvig do devetih metrov. Kanadski izdelek je moč dobiti le po naročilu, zanj pa je treba odšteti visokih 129.000 evrov.

Oglejte si tudi videoposnetek, ki razkriva, kako lahko vaše sanje o letenju postanejo resničnost.