Tekma za vesoljske postaje se začenja

Po deorbitizaciji ruske vesoljske postaje MIR, ki je bila največji umetni zemeljski satelit ob njeni gradnji, so države sveta začele graditi skupno Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), ki naj bi ostala funkcionalna še vsaj 10 let. Vendar se največje svetovne sile nikoli niso mogle ločiti od ideje o svojih lastnih postajah, ki bi jim omogočile boljši nadzor orbite in satelitov, pa tudi vohunjenje in skrivno delovanje.

Kitajci so pred kratkim napovedali gradnjo svoje nacionalne vesoljske postaje z imenom Tiangong-1. Tiangong v mandarinščini pomeni 'nebeška palača' in naj bi bila do leta 2022 pripravljena kot vmesna postaja kitajske misije na Luno. Naslednje leto nameravajo Kitajci že izstreliti 8,5-tonski modul – laboratorij, ki bi kmalu lahko funkcioniral kot samostojna raziskovalna enota znotraj 'nebeške palače'.

Na drugi strani, vendar  na istem kontinentu, pa Rusi želijo do leta 2016 v vesolju zgraditi pravo pravcato komercialno vesoljsko postajo. Gre za sodelovanje zasebnega ruskega vesoljskega podjetja in državnega proizvajalca vesoljskih plovil, ki naj bi sodelovali pri gradnji vesoljske postaje, ki bo namenjena turistom in raziskovalcem. Direktor podjetja Orbital Technologies Sergej Kostenko je povedal, da bo na plovilu prostora za sedem ljudi, vendar bo obstajala tudi možnost razširitve. Ruska državna vesoljska agencija, ki bo projektu oddajala izstrelitvene ploščadi, pa je dodala, da bi lahko komercialno vesoljsko postajo uporabili tudi za pomoč Mednarodni vesoljski postaji (ISS) v nujnih primerih.

Kot pravi Charles P. Vick, raziskovalec pri nevladni agenciji Global Security, so Kitajski in tudi drugi projekti zelo nacionalno in varnostno zaznamovani. Nadzor nad orbito pomeni tudi nadzor nad ozračjem, zemljo in tudi morjem, zato je orbita izredno pomembno, če ne najpomembnejše strateško območje.