Srebro in voda na Luni

„Odprli smo Lunino omaro in našli stvari, ki jih tam nismo pričakovali,“ je dejal Peter Schultz, profesor na univerzi Brown.

Nasini znanstveniki so objavili poročilo lanskoletne raziskave. Ko je sonda LCROSS 9. oktobra 2009 udarila v krater, so našli precej več vode, kot so pričakovali. Pri udarcu je brizgnilo približno 155 kilogramov zamrznjene vode. Po izračunih naj bi Lunina prst v kraterju vsebovala od pet do osem odstotkov delcev ledu.

20 odstotkov delcev, ki jih je odneslo v vesolje, je bilo sestavljenih iz metana, amoniaka, vodika, ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida. Dodatne spojine so bile še natrij, že omenjeno živo srebro ter navadno srebro. "Srebrna Luna nenadoma ni več samo poetičen izraz," se je pošalil Schultz .

Znanstveniki so v poročilu napisali, da je najverjetneje, da so spojine (predvsem voda) ostanki kometov in/ali asteroidov. Morda bodo lahko v prihodnosti preko ledu odkrili, kakšna je bila Luna, ko je še bila vulkansko aktivna. Podatki bi osvetlili določena vprašanja tudi glede zgodovine našega sončnega sistema. Tako kot preiskava ledu na Antarktiki pove veliko o podnebnih spremembah na Zemlji, bo raziskava ledu na Luni dala podatke glede temperaturnih sprememb v osončju.

Voda, ki je najpomembnejša od vseh spojin, kar so jih našli, je najverjetneje ujeta v posameznih žepih, kjer so izjemno nizke temperature. Domnevajo tudi, da obstaja voda globlje v prsti tudi na delih, ki so obsijani s soncem.

Odkritje je pomembno predvsem zaradi enega razloga. V prihodnosti bodo lahko vodo na Luni izkoriščali raziskovalci, saj naj bi se človeštvo slej kot prej vrnilo na Luno. Po besedah Petra Schultza je treba v prihodnosti Luno jemati kot odskočno desko za nadaljnje raziskovanje vesolja. Vendar je treba vedeti, kakšne so lahko posledice izkoriščanja njenih virov.