Phase One za profesionalce

Za profesionalne fotoaparate se štejejo že 'full frame' fotoaparati dveh največjih rivalov, Canon in Nikon. Full-Frame pomeni standardno velikost CMOS ali CCD senzorja, ki je ekvivalentna velikosti filma 35 mm. Večina kamer (fotoaparatov) na trgu pa je iz družine APS (H in C), ki so omejeni s 'porezanimi robovi' in imajo kvadrature senzorjev med 289 in 548 kvadratnih milimetrov. 35 milimetrski senzor pa ima površino 864 milimetrov.

Tekma z megatočkami se je pri kompaktnih in zrcalno-refleksnih kamerah malce umirila, saj so tudi uporabniki sprejeli dejstvo, da je za dobro fotografijo pomembno (poleg znanja) imeti predvsem dobre leče. Zato se občutljivosti današnjih senzorjev gibljejo tam nekje med 8 in 24 megatočkami. Vendar za bolj resne stvari, kjer ni dovolj le ideja o lepi fotografiji, fotograf potrebuje tudi več megatočk. Še posebno pri studijski fotografiji različne velikosti in vrste objektivov niso tako pomembne kot to, da se iz fotografije izreže majhen del, ki pa še vedno ni zrnat, in ga lahko natisnejo preko celotne strani v reviji. Tukaj pa nastopijo profesionalni fotoaparati tipa Hasselblad, Leaf, Seitz, Mamya in Phase One.

Danski proizvajalec Phase One je na trg poslal senzor, ki ga krasi kar 80-megatočkovna občutljivost. Profesionalni fotoaparati so izdelani modularno, zato je pri podjetjih, kot so Hasselblad, Leaf in Phase One možno senzor odstraniti in ga zamenjati z drugim, tudi drugega proizvajalca. Ostala elektronika, baterija in leča pa so v enem kosu. Govorimo torej o različnih zadkih različnih občutljivosti CCD senzorjev. IQ140 bo imel 40-megatočkovnega, IQ160 60-megatočkovnega in IQ180 80-megatočkovnega. Vsi trije senzorji spadajo pod največji format, Kodak medium, dimenzij 50,7 mm x 39 mm (površine 1977 kvadratnih milimetrov). Najbolj občutljivi senzor v družini Phase One se poleg visoke resolucije hvali z 12,5-dinamičnim obsegom zajema svetlobe in ceno, primerljivo dobremu družinskemu avtomobilu višjega razreda.