Kolikšna je kapaciteta vseh digitalnih nosilcev na svetu?

Raziskovalci na kalifornijski univerzi so s pomočjo podatkov, s katerimi razpolagajo podjetja, na primer Gartner in IDC, približno izračunali trende kapacitete nosilcev in zapisovanja podatkov nanje. V časovnem obdobju med letoma 1986 in 2007 je človeštvo 'zapisalo' približno 295 milijard gigabajtov ali bolj strokovno rečeno 296 eksbajtov (296 trilijonov bajtov – 296 x 10ˆ18). Za primerjavo so dodali, da če bi vsaka zvezda v galaksiji posedovala en bit podatkov, bi galaksija imela podatke o vseh ljudeh na zemlji. Vendar je to še vedno samo en odstotek vseh podatkov, ki jih poseduje genom.

Leta 2007 je bilo shranjenih optimalno kompresiranih 2,2 x 10ˆ20 bajtov, ki so bili 'skomunicirani' in obdelani. Za medije, na katere so podatki shranjeni, veljajo vsi digatalni mediji, dinamični, statični, optični, čipi, bralni in bralno-pisalni. Pred dvema desetletjema je bilo razmerje med nosilci podatkov krepko drugačno od današnjega; največ podatkov je bilo shranjenih na VHS kasetah, na vinilnih ploščah je bilo shranjenih 14 odstotkov podatkov, na glasbenih magnetnih trakovih 12 in na fotografijah 8 odstotkov (če vse seveda poskušamo po optimalnih kompresijskih tehnikah pretvoriti v digitalne podatke).

Šele leta 2000 je digitalna hramba podatkov postala predominantna, saj je že dosegla kar četrtino vseh shranjenih podatkov. Leto 1986 pa je prelomno ravno zaradi negativnega trenda hrambe najpomembnejšega medija v zgodovini – papirja. Še leta 1985 je papir predstavljal tretjino vseh 'spominskih medijev' na svetu, danes pa predstavlja manj kot 0,5 promila. Leta 2007 so trdi diski predstavljali 52 odstotkov, optični mediji 28 in digitalni trakovi okrog 11 odstotokov vseh digitalnih medijev. Od začetka novega tisočletja je več kot 95 odstotkov vseh medijev digitalnih. Študije kažejo, da se v zadnjih dveh desetletjih digitalne kapacitete vsako leto povečajo za povprečno 23 odstotkov, medtem ko se splošna procesna moč povečuje povprečno za 58 odstotkov na leto.