Izjemna razširjenost sistema GPS, ki ga je moč najti tako v vozilih kot tudi na prenosnih telefonih, je zaslužna, da se je v današnjem času skoraj nemogoče izgubiti. A vendar vsak sistem tudi kdaj zataji in prav tako lahko zataji tudi GPS-sistem ali ne deluje v določenih okoljih.
Pojavijo se situacije, kjer GPS ni na voljo, te pa so zlasti pogoste v notranjosti stavb, v kletnih prostorih in tudi na prostem, kjer satelitske signale zakrivajo visoke stolpnice ali drugi objekti. Dan Stancil, profesor na državni univerzi Severna Karolina, je eden izmed znanstvenikov, ki je omenjeni problem raziskal in se posvetil zasnovi rešitve zanj. Ena izmed rešitev je uporaba inercijskih merilnih enot, ki so v bistvu elektronske naprave (IMU). Te merijo sile, ki nastanejo ob pospeških in pojemkih ter na njihovi podlagi določijo, kako hitro in kako daleč se je neko telo premaknilo.
Tehnologija deluje v kombinaciji z GPS in vskoči 'na pomoč', ko navigacijski sistem izgubi satelitski signal. Pridobljene podatke iz satelita nato opremi s podatki o gibanju, na podlagi katerih dokaj natančno določi trenutno lokacijo. Na primer, če bi uporabnik vstopil v jamo in izgubi GPS-signal, bi sistem IMU na podlagi korakov določil pozicijo in uporabnika pripeljal do izhodiščne lokacije.
Vendar ima sistem IMU tudi omejitve, kajti vsakršne napake, ki nastanejo pri beleženju pospeškov ali pojemkov, se s časom povečujejo, kar vodi do napačne ocene hitrosti in pozicije. Če IMU zazna, da se uporabnik premika (čeprav le za 10 centimetrov na sekundo), v bistvu pa miruje, se bo po treh minutah napaka od dejanske pozicije razlikovala že za 18 metrov.
"Vendar, če merilec pospeškov opremiš z dodatno napravo, ki zazna, kdaj miruje, potem se napaka pri preračunavanju pozicije lahko bistveno zmanjša," je dejal Stancil. Zato so sistem IMU poleg merilca gibanja opremili še z radarjem. Miniaturni radarski senzorji, nameščeni na čevlju, so povezani z navigacijskim računalnikom, ki meri razdaljo med peto in tlemi. In če se razdalja ne spremeni, sistem zazna, da uporabnik miruje. To pomeni, da oseba lahko miruje ali se premika, sistem pa natančno zazna dolžino njegovega koraka in izračuna, kdaj človek miruje; s tem pa izniči napako, ki je nastala med beleženjem podatkov oziroma hojo.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV