Nasičene maščobe so že tako dolgo na slabem glasu, da se ga le stežka otresejo, pa vendarle ne sodijo vse v isti koš. Po pregledu najbolj škodljivih in redilnih prigrizkov se je izkazalo, da jih nekaj vendarle ni tako slabih. Celo nasprotno, zdravju lahko koristijo.
Kdo ve, zakaj se je znašla na seznamu škodljivih 'debeluhov', morda zato ker je svinjsko meso res zelo mastno, a to ne velja za kožo. Ena unča svinjske kožice – kar znese 28,35 gramov, vsebuje nič ogljikovih hidratov, sedemnajst gramov proteinov in devet gramov maščobe. To je devetkrat več proteinov in manj maščobe, kot jo najdemo v vrečki čipsa. In še več: 43 odstotkov svinjske kože vsebuje zdrave, nenasičene maščobe, povsem enake, kot jih najdemo v olivnem olju. Drugih trinajst odstotkov predstavlja maščobne kisline, ki organizmu ne škodujejo, saj ne dvigujejo raven holesterola.
Alkoholna pijača ima nizko prehransko vrednost in povzroča tako imenovani pivski trebuh. Takšno prepričanje je postalo skorja običajno, a ne drži povsem. V raziskavi, ki so jo naredili Harvardski znanstveniki in v katero je bilo vključenih kar 18.000 moških, so prišli do presenetljivih rezultatov: moški, ki so na dan spili dve alkoholni pijači približno pet do sedemkrat na teden, so imeli najnižjo stopnjo tveganja za srčno kapjo v skupini. Raziskovalci z univerze Buffalo pa so ugotovili, da imajo moški, ob enaki popiti količini alkohola manjši pivski trebuh kot tisti, ki pijejo le enkrat na dva tedna in takrat spijejo več kot štiri pijače. Znano je tudi, da strokovnjaki za ohranjanje zdravja priporočajo uživanje rdečega vina, ki vsebuje zdravju koristne antioksidante.
Sušeno meso
Beef jerky oziroma goveji pršut je v tujini priljubljen prigrizek, za večino izdelkov pa velja, da so polni umetnih konzervansov. Če je meso pravilno sušeno, torej brez umetnih pospeševalcev in dodatkov, je pravzaprav zelo zdravo, saj je govedina polna proteinov in ne povečuje raven inzulina – hormona, ki da organizmu znak za shranjevanje maščobe. Posušena govedina v obliki prigrizka med dvema obrokoma pri nas ni tako znana kot v tujini, je pa dober obrok sploh za vse, ki pazijo na svojo težo. Pri nas je veliko bolj priljubljen pršut oziroma sušeno svinjsko stegno. Mnenja o tem, ali je pršut zdrav ali škodljiv, so različna: nekateri zagovarjajo stališče, da je celo najbolj zdrav mesni izdelek, saj vsebuje veliko vitaminov in mineralov, drugi so mnenja, da je preslan in vsebuje aditive, ki so potencialno rakotvorni. V vsakem primeru se pršut – svinjski ali goveji odsvetuje osebam, ki imajo povišan krvni pritisk. Vsem ljubiteljem te mesne poslastice pa priporočamo, da posegajo le po naravno sušenih in domačih proizvodih.
Kisla smetana
Prevladuje mnenje, da kar 90 odstotkov kalorij v kisli smetani prihaja iz maščob, vsaj polovica slednjih pa je nasičenih. Drži, da je odstotek maščob visok, število kalorij pa je v resnici manjše. V dveh jedilnih žlicah jih je približno 52, kar je polovica kalorij, kolikor jih vsebuje le ena žlička majoneze. Torej, za kaj se boste odločili: za dve žlici kisle smetane in 52 kalorij, ali za 1 žlico majoneze in 104 kalorije?
Čokoladni prigrizki
Brez dvoma vsebujejo veliko sladkorja in maščobe. Če iščemo dobre lastnosti čokoladnih prigrizkov, je vredno omeniti njihov sestavni del kakav, ki vsebuje flavonoide, vrsto polifenolov, ki imajo antioksidativne učinke. Enake spojine najdemo v rdečem vinu in zelenem čaju ter so srcu prijazne. Najbolj zdrava je črna čokolada. Grški raziskovalci so prišli do ugotovitve, da 0,1 gram flavonoidov, ki jih zaužijemo s črno čokolado, sprosti žile in pospeši krvni obtok. Kaj pa maščobe? Ja, jih ima, o tem ni dvoma. A občasni prigrizek vam verjetno ne bo povišal številko na tehtnici.
Kokos
Ste vedeli, da kokos vsebuje več nasičenih maščob kot maslo? Nutricisti zato opozarjajo, da se kokosovemu mleku raje izogibajte, saj maši žile. Kljub temu, da vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin, pa kokosovi izdelki vsebujejo tudi lavrinsko kislino, ki je zdravju koristna in jo najdemo tudi v mleku doječih mater. V poročilu, povzetem iz šestdesetih študij o hranilni vrednosti kokosa, ki je bilo objavljeno v American Journal of Clinical Nutrition, je zapisano, da čeprav lavrinska kislina dviguje raven slabega LDL holesterola, pa hkrati povzroči pravo eksplozijo dobrega HDL holesterola. Če povzamemo: kokos v resnici zmanjšuje tveganje za kardiovaskularne bolezni. Vseeno pa bodite previdni pri količini, saj so izdelki iz kokosa precej kalorični.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV