Končana najtežja vzdržljivostna preizkušnja

11. etapa (Dakar, Loc Rose–Niokolo Koba)

Enajsta etapa se je začela s krogom okoli jezera Loc Rose. Nato se je vožnja nadaljevala med Atlantskim oceanom in jezerom Loc Rose, kjer so se ekipe spopadle z zelo mehkimi sipinami. Team Funck je z svojim vozilom Mitshibushi Pajero Evulution z lahkoto opravil s sipinami in iz njih prišel kot prvi v družbi dveh vozil. Nato so se podali na 200 kilometrov dolgo brezpotje v deželi baobaba, najbolj znanega afriškega drevesa.Tu jih je pot vodila skozi več manjših vasi, kjer so prebivalci navdušeno mahali za njimi in vzklikali Dakar, saj jim je ta preizkušnja očitno ostala v prijetnem spominu. Nato jih je pot vodila proti nacionalnemu parku Niokolo Koba, ki je že od leta 1981 vpisan kot svetovna dediščina pod okriljem Unesca.

12. etapa (Nikolo Koba–Kayes)

Kljub zelo mrzlemu jutru so ekipe vedele, da bo danes naporno, predvsem pa zelo vroče, saj se odpravljamo proti mestu Kayes, ki slovi kot najbolj vroče afriško mesto, zato ga kličejo tudi 'lonec Afrike'. Povprečne temperature so v tem času 35 stopinj Celzija, po aprilu, ko se pa začnejo najbolj vroči mesci, pa znaša povprečna temperatura neverjetnih 46 stopinj Celzija. Najprej so začeli z 250 km vožnje po zelo zaraščenem terenu, ki je na nekaterih predelih verjetno namerno požgan. Vožnja je zelo nevarna zaradi velikega števila živali, predvsem krav ter tropov opic, ki divjajo vsepovsod naokoli. Ekipe velikokrat tudi prečkajo majhne vasice, kjer domačini vsepovsod veselo pozdravljajo. Nekaj kontrolnih točk in nato prečkanje reke Senegal ter nenavadno kratek birokratski postopek pri vstopu v državo Mali, ki je trajal manj kot 2 uri. Od meje naprej so ekipe nadaljevale po brezpotju v dolžini 50 km, ki je zelo nevarno, saj vodi med ogromnimi baobab drevesi ter po terenu z gosto poraslo travo in grmovjem. Zadnjih 50 km do cilja prava afriška poslastica – asfaltna cesta z ogromnimi luknjami, kjer enostavno lahko odtrgaš vse. Luknje na vozišču niso označene, zato se vožnja ponoči na takih cestah močno odsvetuje. Robert in Tea iz Team Funck sta v vasicah med krajšimi postanki otrokom delila manjša darila, kot so svinčniki, barvice, bloki in podobno. Še vedno sta deveta in za prvim zaostajata 180 točk. Na žalost sta danes dobila minus 25 točk zaradi prehitre vožnje.

Po zelo vroči noči so se ekipe podale proti mestu Diema. Na prvi polovici poti je bil teren še dokaj mehak in zelo prašen, nato pa so prvič po dolgem času zopet prišli do gorovja, skal in kamenja. Ker je bila etapa danes bolj kratka, so še podnevi prišli v Diemo, kjer so lokalni dobrodelni organizaciji vsi tekmovalci in organizator podarili dobrodelno pomoč v obliki zdravil, šolskih potrebščin, oblek, koles, itd. Ker je tekmovanje v znamenju dobrodelnosti, so se vsi zelo potrudili in s seboj vzeli toliko dobrin, kolikor so jih še lahko spravili v svoja in spremljevalna vozila. V zahvalo so jim vaščani pripravili zelo zanimivo plesno predstavo, ki se je zavlekla do noči. Dnevna temperatura je danes narasla tudi na 39 stopinj Celzija. Robert in Tea Slavec iz Team Funck sta še vedno deveta, vodi ekipa št. 18, drugi št. 15 in tretji št. 38. Robert pove: zelo sem razočaran nad odločitvijo organizatorja, da nam vzame prigarane točke, vendar to je dirka, jutri je zadnji dan in bova spet dala vse od sebe.

14. etapa (Diema–Bamako)

Končala se je tudi zadnja 14. etapa od Dieme do Bamaka v dolžini 342 km. V zadnji tehnično nezahtevni etapi so vse ekipe bolj ali manj imele le en cilj, in sicer da uspešno končajo še zadnjo etapo in tako končajo veliko avanturo. Zjutraj so vse ekipe vedele, da jih loči do cilja samo še dobrih tristo kilometrov in ker so rezultati zelo tesno skupaj, se je vsakdo zelo trudil, da pride do vsake kontrolne točke in poskuša prehiteti tekmeca pred seboj. Dobrih 200 kilometrov jih je pot vodila po brezpotju, peljali pa so se tudi skozi mnoge vasi, kjer je obvezna omejitev hitrosti 30 km/h. Robert in Tea se od kazni naprej strogo držita omejitev hitrosti. Preostali del poti jih je vodil po asfaltnih cestah do glavnega mesta. S slabima dvema milijonoma ljudi je Bamako najhitreje rastoče afriško mesto in šesto najhitreje rastoče na svetu. Ko so se vse ekipe že nestrpno prebijale proti cilju, jih je na koncu pričakala še kaotična gneča glavnega mesta. Še zadnje kilometre v mestu so prevozili v gneči in prometnih zamaških, ki pa so bili verjetno le navaden dan v afriškem mestu. Cilj je bil v centru mesta v kongresnem centru s slavolokom, gledalci, afriško glasbo in vsem kar spada k taki slovesnosti. Robert in Tea Slavec sta dirko končala na odličnem devetem mestu in tako častno zastopala Slovenijo. Treba je povedati, da se je težko kosati z prvimi ekipami, saj imajo slednje močno podporo z mehaniki in spremljevalnimi vozili, ki organizirajo vse, kar je potrebno za nemoteno tekmovanje, kar pa Team Funck ni imel. Zmagala je ekipa 18 Four fingers, druga je bila ekipa 15 Drink team, tretja pa 38 Raid adventure team, ki je do sedaj že trikrat zmagala na tej preizkušnji. Končala se je velika avantura, ki je zahtevala velik davek med tekmovalci, saj jih veliko ni končalo preizkušnje zaradi tehničnih težav, nekaj pa tudi zaradi manjših in večjih nesreč. Najbolje pripravljeni, najodločnejši in najpogumnejši so končali preizkušnjo, ki se jim bo za vedno odtisnila v lep spomin. Team Funck, Robert in Tea Slavec se zahvaljujeta vsem sponzorjem, prijateljem in vsem, ki so ju podpirali na tej veličastni preizkušnji.