Gore v filmu

Navadno kadar govorimo o alpinizmu, govorimo o moških, in kar malce pozabimo na izjemne slovenske alpinistke, ki smo jih imeli in jih še imamo. Ena od izjemnih plezalk je bila Pavla Jesih, ki je osvojila nekaj najtežjih smeri v slovenskih Alpah. Žal se je Pavla hudo poškodovala pri padcu v Veliki Mojstrovki leta 1933. Z njo je večkrat plezala tudi Mira Marko, ki je posvetila dobršen del svojega življenja predstavitvi naših gora v tujini. Izpopolnjevala je svojo plezalno tehniko pri tujih alpinistih in svoje znanje opisala v knjigi Plezalna tehnika, ki je izšla leta 1933. Odlična alpinistka je bila tudi Marija Frantar, ki je žal tragično umrla leta 1991 na Khangchendzongu v Himalaji.

Med Slovenkami je treba omeniti še Tanjo Grmovšek, Jelko Kranjc, Majo Lobnik, ki je bila izbrana za najboljšo alpinistko leta 2010, gorski vodnici Tino Di Batisto in Andrejo Belavič Benedik, Ines Božič, Jasno Bratanič, ki je tragično umrla v plazu pod Malo Mojstrovko leta 1996, Nadjo Fajdiga, Ireno Mrak, Mirando Ortar, Lidijo Painkiher, Matejo Pate, Mojco Švajger, Marijo Štremfelj, Ireno Turnšek in gotovo bi našli še katero, v seznam pa niti nismo vključili izjemnih športnih plezalk, ki so med najboljšimi na svetu.

Gorniški filmi so navadno namenjeni tudi vsem tistim, ki so pogumno bili bitko z gorami, a jo žal izgubili, ter vsem neverjetnim dosežkom alpinistov, ki so z nadčloveškimi močmi osvojili najnevarnejše smeri. Splitski alpinist in snemalec Stipe Božić, ki je spremljal slovensko ekipo, je posnel dokumentarec z naslovom Mount Everest, ki povzema 30 let slovenskih soočanj z najvišjo goro sveta, ki so izjemno zaznamovala slovenski in tudi svetovni alpinizem. Ob dveh svetovnih alpinističnih legendah, kot sta sir Edmund Hillary, ki je kot prvi osvojil vrh najvišje gore na svetu, in Peter Habeler, prvi človek, ki je dosegel vrh brez uporabe dodatnega kisika, je glavna pozornost namenjena dvema zgodovinskima slovenskima dosežkoma na gori. To sta prvenstveni vzpon po zahodnem grebenu leta 1979 in prvi smučarski spust z vrha leta 2000. Trideset let slovenskih poskusov na Mount Everestu je tudi velik del najbolj epske dobe slovenskih himalajskih odprav.

Še eden od 'hitov' na festivalu opisuje zgodbo o Gerlindi Kaltenbrunner, 38-letni Avstrijki, ki je osvojila že dvanajst osemtisočakov. Film ji sledi v Karakorum, na zloglasno goro K2, ki ji je enkrat že odrekla gostoljubje. Gerlinda je kljub nepopolnemu seznamu osemtisočakov že sedaj prava legenda, saj se je na vseh dvanajst povzpela brez dodatnega kisika.

Na festival se je prijavilo 80 filmov, med njimi pa so jih organizatorji izbrali 46, ki opisujejo široko geografsko območje od Mongolije, Rusije, Peruja, Severne Amerike do strmih sten Baffinovih otokov, Chamoniških igel in granitnih sten Yosemitov. Poleg tega bodo na festivalu ponudili predavanja alpinističnih legend, kot so Luka Lindič, Lea Houlding in Roland Garibotti.

Predstavljeni filmi se bodo potegovali za nagrade v štirih kategorijah: alpinizem, plezanje, gore, šport in avantura, gorska narava in kultura. Gledalci bodo podelili nagrado občinstva, Planinska zveza Slovenije pa plaketo za najboljši alpinistično-plezalni dosežek med filmi.

Gorniški film ima dolgo in bogato zgodovino. Že pred več kot stotimi leti so na platno prišli prvi filmi. Leta 1901 je bil posnet dokumentarec o gori Matterhorn, nekaj let kasneje pa še o Mont Blancu. Slovenski gorniški dokumentarci pa so začeli nastajati nekje v času med obema vojnama.
S tem festivalom bodo prireditelji postali tudi del družine 'International Alliance for Mountain Film', ki promovira gorske filme in festivale, ki se z njimi ukvarjajo.