Moskisvet.com
42159a9def_60419807

Zdrav in v formi

Drugo poročilo z dirke Budimpešta–Bamako

Jakob Slavec, S.R.
28. 01. 2011 13.05
2

Slovenska ekipa Team Funck uspešno nadaljuje najdaljši vzdržljivostni reli na svetu, saj sta Robert in Tea Slavec kljub nekaj težavam uspela zadržati visoko uvrstitev. Četrta etapa se je za tekmovalce začela predvsem z veliko temperaturno razliko.

4. etapa

Četrta etapa se je v mestu Ouarzazate začela pri hladnih nič stopinj Celzija in v Fort Bou Jerif končala na 26 stopinj Celzija, kar za puščavska območja ni nič nenavadnega. Ta precej dolga etapa po kamniti puščavi je vodila direktno na zahod proti Atlantskemu oceanu. Prvih 150 kilometrov je speljanih po kamniti in prašni puščavi, kjer se neprestano križajo poti in so navigatorji odigrali ključno vlogo. Če zapelješ po napačni cesti se kmalu znajdeš v slepi ulici, ker se ceste končajo sredi ničesar ali pa v manjših dolinah. Prišlo je tudi do prve tehnične težave pri ekipi Team Funck. Dobrih 200 kilometrov pred koncem etape v Fort Bou Jerif sta Robert in Tea ugotovila, da se je pokvarila črpalka za prečrpavanje goriva iz pomožnega v glavni rezervoar. Njuno vozilo Mitsubishi Pajero Evolution ima originalni 75-litrski in še dodatni 120-litrski rezervoar, saj avto na brezpotjih porabi skoraj neverjetnih 35 litrov goriva na 100 kilometrov. Sreča v nesreči je ta, da jih je presenetila njihova asistenca z rezervnimi deli, saj so prišli en dan hitreje, kot je bilo obljubljeno. Napako so odpravili s pomočjo ekipe 08 Savaria Motosport Team in s skupnimi močmi zamenjali pokvarjeno črpalko. Sedaj se Robert in Tea spet počutita bolj samozavestno, saj imata pri roki rezervne dele, šotor, obleko in hrano. V nekdanji utrdbi francoskih legionarjev Fort Bou Jerif so se vse stvari postavile na svoje mesto ter Robert in Tea si želita, da bi sedaj pridobila nekaj mest, saj sta s tehnično težavo izgubila eno mesto in sta tako sedaj sedma.

5. etapa

Ta etapa se je začela v Maroku in končala v Zahodni Sahari. Zahodna Sahara je zadnja afriška kolonija, ki jo je Maroko zasedel po umiku Špancev leta 1975, Španija pa še do danes ni izpeljala obljubljenega referenduma o neodvisnosti Zahodne Sahare, čeprav je po mednarodnem pravu to dolžna storiti. Po krajši vojni je Maroška vlada s subvencijami spodbujala priseljevanje Maročanov, tako da jih je za vojsko v Zahodno Saharo prišlo okoli 350.000. V Zahodni Sahari je presenetljivo poceni gorivo, saj je Robert iz Team Funck za liter bencina odštel le 0,67 evra. Med potjo so se vozili mimo zelo dolgih obrambnih nasipov, ki so preprečevali vdor vojaških vozil na to območje. Ker je prečkanje teh nasipov skoraj nemogoče, so morali poiskati mesta, kjer so bili nasipi zaradi bojev podrti. Proti cilju so se peljali ponoči ob Atlantski obali, večkrat pa jih je ustavila tudi lokalna policija.

6. etapa

Po začetnih 50 kilometrih je etapa spet zavila na staro Dakarsko traso, kjer je organizator omejil hitrost, saj bi se na več 10-kilometrskih ravnicah mehkega in valovitega peska lahko pripetila kaka hujša nesreča. Maksimalna hitrost je bila omejena na 120 kilometrov na uro, kazen za prekoračitev pa odvzem točk ali celo visoka denarna kazen. Po prevoženih 240 kilometrih peščenih pist je pot zavila na asfaltno cesto proti Dakhli. Kmalu zatem so ekipe prevozile tudi severni Rakov povratnik (Tropic of Cancer), vožnja od tukaj naprej v notranjost Zahodne Sahare pa je prepovedana, saj je območje zaprto. Nato je do mavretanske meje peljala še povezovalna etapa.
Kljub vem ukrepom organizatorja je prišlo tudi do nesreče vozila 94 California Dirt Shrews. Pri prevračanju si je namreč navigatorka poškodovala glavo, a k sreči poškodba ni bila huda. Robert in Tea sta kljub izgubi dveh mest zadovoljna, saj nimata težav z vozilom in dobro napredujeta, zato upata, da bosta do kraja izboljšala trenutno deveto mesto.

7. etapa

Ta etapa je bila namenjena izključno prečkanju meje med Zahodno Saharo in Mavretanijo, ki pa je ponoči zaprta. Zaradi tega se je do jutranjih ur nabrala več kilometrska kolona osebnih in tovornih vozil, vključno z vsemi sodelujočimi ekipami preizkušnje Budimpešta Bamako. Ker mejni prehod nima nobene infrastrukture in nobenih urejenih parkirišč, so tekmovalci postavili svoje šotore na in ob robu vozišča pred mejnim prehodom, da so se vsaj malo odpočili. Sicer je sam prehod meje, ki je bila še pred nekaj leti odprta le v eno smer, sila birokratsko zapleten in kaotičen.
Tu vlada pravilo močnejšega oziroma bolj iznajdljivega. Sam prehod na Saharski strani je trajal tri ure, od kjer se prečka ozemlje brez nadzora oziroma vmesni pas, ki je dolg pet kilometrov, isti postopek pa se nato ponovi še na mavretanski strani, tako da so ekipe vsega skupaj za prečkanje meje porabile dobrih sedem ur. Samo štiri kilometre čez mavretansko mejo se je spet pripetila hujša nesreča, in sicer z kamionom Iveco, ki se je večkrat obrnil, sovoznika pa so morali zaradi težjih poškodb odpeljati v bolnišnico v mesto Novakchott. Zaradi sicer kratke etape so imele ekipe popoldne čas, da opravijo nujna vzdrževalna dela na vozilih in si vsaj malo odpočijejo. Robert in Tea iz Team Funck sta imela novo tehnično težavo. Spet sta imela težave z dodatnim rezervoarjem, ki je na zvaru počil, tako da je bencin počasi puščal. Težavo sta rešila s tekočim aluminijem, ki sta ga dobila pri eni od ekip, tako da sta pred nočjo opravila napako. Vse ekipe so se morale založiti z vodo ter zalogami hrane in goriva, saj se sedaj odpravljajo na etape v nenaseljenem severozahodnem delu Mavretanije z veliko peska in peščenih sipin.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 497