Oblačila, ki jih snujejo v okviru omenjenega projekta, zaznavajo vaš srčni utrip in krvni pritisk. Podatki se preko brežžičnih prenosov podatkov (Bluetooth, Wi-Fi) prenesejo v neko procesno enoto (mobilni, telefon, PDA ali računalnik), kjer se obdelajo. Naprava nato predvaja prednaloženo zvočno datoteko z zvočnikov, integriranih v oblačila. Glasba ali drugi zvočni zapisi so zasnovani glede na preference posameznika in ga lahko spravijo v dobro voljo. Raziskuje se tudi druge načine in medije, kot je vizualno prikazovanje na ročni uri ali celo na OLED-zaslonu, integriranemu v oblačilo. Strojna oprema je javnosti znana že nekaj desetletij, le da so v omenjenem primeru vse komponente pomanjšane zaradi umeščenosti v lahek in tanek tekstil. Senzorji so že stara pogruntavščina, le da so izredno majhni in dovršeni. Napajanje I/O enote in samih senzorjev je podprto s strani baterij z zelo majhnim volumnom, kar že omogočajo nove generacije litij-polimernih ali silicijevih baterij.

Samo še vprašanje časa je, kdaj bo visoka medijska in komunikacijska tehnologija 'zavzela' industrijo mode in oblačil. To področje ni zanimivo le za proizvajalce in prodajalce oblačil, temveč tudi za oglaševalce, farmacevte in zdravstvo nasploh. Čakamo le na dokončno miniaturizacijo in pocenitev strojne opreme.