Stil

Mesto na vodi

S.R.

06. 02. 2011 16.25

Pri konceptu zgradb, imenovanih 'arkologi' (ime izhaja iz besed arhitektura in ekologija), gre pravzaprav za celotna mesta, stisnjena v ogromne zgradbe. Čeprav so takšna 'megamesta' zaenkrat še v domeni znanstvene fantastike, se to lahko kaj kmalu spremeni.

Pri obnovi New Orleansa, ki ga je skoraj povsem uničil orkan Katrina, so arhitekti namreč razvili enega izmed takšnih 'arkologov' in ga poimenovali New Orleans Arcology Habitat (NOAH). Postavili bi ga na bregovih reke Mississippi, v njem bo lahko živelo kar 40.000 ljudi, ki bodo imeli na voljo vse udobje in storitve običajnega mesta. Tako bi lahko prebivalci v ogromni zgradbi prebili celo življenje, brez da bi jim jo bilo kdaj koli treba zapustiti

Ker je večina New Orleansa zgrajena pod nivojem morja, mesto pa je poleg tega tudi na udaru močnih vetrov, je bil NOAH zasnovan kot plavajoča zgradba v obliki odprtega trikotnika, skozi katerega bi veter lahko prosto pihal s kar najmanjšim uporom. Zunanji robovi zgradbe so zato zaobljeni in nagnjeni, tako da je zračni upor še manjši, zunanja površina zgradbe pa je opremljena z 'orkanskimi loputami', ki bodo zagotavljale zaščito v primeru ponovitve orkana Katrina. Futuristična zgradba bo visoka 366 metrov, plula pa bi na površini kotanje, ki bi imela premer 366 metrov, globoka pa bi bila 75 metrov. Kotanjo bi izkopali v reko in deloma tudi v rečni breg. Plovnost bi ogromni stavbi zagotavljal trup iz betonskih celic (matrika bi bila približno 40 x 40 celic), ki bi zapolnjevale kovinski okvir. Po prvotnih izračunih naj bi ugrez stavbe znašal okoli 55 metrov, tako da bi imel NOAH do dna kotanje še 15 metrov prostora. Znotraj ogromnega mesta bi v treh nosilnih stolpih na vsakih 30 nadstropij postavili 'nebesne vrtove', ki bi služili kot nekakšni skupni prostori. Šlo bi izključno za območja za pešce, ki bi bila opremljena tudi s premičnimi pešpotmi in električnimi vlakci, med nadstropji pa bi se prebivalci premikali z ekspresnimi dvigali.

Ker je NOAH zasnovan kot zgradba brez škodljivih izpustov, prebivalci ne bodo imeli nobene potrebe po avtomobilih (čeprav bo v spodnjih nadstropjih parkirišče za 8.000 avtomobilov), vsa odpadna voda bo reciklirana, energijo pa bodo zagotavljali sončni kolektorji, vetrne elektrarne, vodne turbine, prezračevalni/grelni jaški v 'nebesnih vrtovih'. Površina zgradbe je okoli 2,8 milijona kvadratnih metrov, razdeljena pa bi bila na 20.000 kvadratnih metrov bivalnih enot, 1.500 kvadratnih metrov javnih površin, tri kazinoje in 90.000 kvadratnih metrov trgovskih prostorov. Razvijalci so mislili prav na vse, saj je 10.000 kvadratnih metrov namenjenih šolskim površinam, 5.000 delovnim površinam, 2000 bolnišnicam, 5.000 pa še poslovnim prostorom. Čeprav gre zaenkrat samo za koncept, NOAH-ovi razvijalci pravijo, da je njihov izum povsem mogoče zgraditi tudi v praksi. Odlično pa se ne bi obnesel samo v New Orleansu, temveč v vseh obalnih mestih. A kljub vsem prednostim, ki jih ponujajo 'arkologi', slednji zaenkrat ostajajo na risalnih mizah.

stil zgradba arkolog kotanja reka orkan prebivalec new orleans