Lotosov ekomuzej v Singapurju

Neverjetnim arhitekturnim projektom, ki so jih investitorji, arhitekti in gradbeniki uspeli dejansko uresničiti, se bo pridružila še ena napredna stvaritev. Poleg par excellence hotela Marina Bay Sands, ki spominja na velikanske gradbene skulpture iz Scottovega filma Kosec, so Singapurci dobili najmodernejši muzej moderne znanosti in umetnosti.

Stvaritev si je zamislil že legendarni kanadsko-izraelski arhitekt Moshe Safdie, ki ima na vesti že nekaj zelo zanimivih zgradb in postavitev, med njimi konstelacijo Habitat 67 v okviru vancouvrske EXPO razstave, že omenjeni Marina Bay Sands hotel v Singapurju in grob bivšega izraelskega predsednika ter Nobelovega nagrajenca Jicaka Rabina. Safdie je med drugim tudi profesor na oblikovalsko-arhitekturnem oddelku harvardske univerze v Bostonu.

Lotosov muzej naj bi bila arhitektova najbolj napredna in ekološka stvaritev, ki bo vsekakor pritegnila pozornost svetovne javnosti. Safdie je imel v glavi zlitje znanosti in umetnosti, kar naj bi bila popolna kombinacija za izvedbo muzeja. Obliko je podredil odpirajočemu se lotosovemu cvetu, ki se spogleduje tudi z obliko napol odprte dlani in v svoje jedro absorbira sončne žarke in dežne kaplje.

Kot takšen bo muzej prvi svoje vrste, kjer bodo obiskovalci v kar 21 galerijah na skupno 4800 kvadratnih metrih površin lahko občudovali sintezo največjih znanstveno-umetniških del. Tako naj bi muzej ne privlačil le turistov, temveč tudi znanstvenike, saj naj bi služil kot nekakšen velikanski laboratorij za poskuse. Na razstavnih prostorih bodo gostovale tako potujoče razstave kot tudi stalna, o kateri pa še ni podatkov.

Kar je najbolj zanimivo pri muzeju je to, da bo v smislu nekaj pomembnih naravnih virov popolnoma samostojen. Kot že omenjeno, bo lovil dežne kaplje, s katerimi bo polnil rezervoar, iz katerega bo tekel velikanski slap v središču zgradbe. S posebnimi filtri bodo ujeto vodo tudi prečiščevali in jo uporabljali v sanitarijah in restavraciji. Posebne reže za prezračevanje bodo uravnavale temperaturo in vlažnost samo v prostorih, kjer se bodo gibali ljudje, zato bodo prihranili veliko energije. Slednjo bodo med drugim pridobivali tudi iz sončne energije.