Kmalu nova najvišja stavba na svetu?

Burj Khalifa je januarja 2010 odprl vrata z veličastnim ognjemetom. Stavba se ponaša z 828 metri višine in s kar 26.000 ročno odrezanimi steklenimi ploščami. Ime nosi po emirju Abu Dabija in predsedniku Združenih arabskih emiratov, šejku Khalifi bin Zajedu, nesramno bogatem kralju nafte. Prvotno naj bi se stolp imenoval Burj Dubai, vendar so se v Dubaju gospodje malce preveč optimistično lotili 1,5 milijarde dolarjev (1,1 milijarde evrov) vrednega projekta, saj so se pred in med krizo uspeli zadolžiti za kar 26 milijard dolarjev (20 milijard evrov). Zato je 'prijazni sosed' emir Khalifa bin Zajed odštel razliko za gradnjo stolpa, jim 'počez položil' še 10 milijard posojila in zahteval, da se stolp imenuje po njemu.

Velikanska gradnja pa je le eden od zadnjih realiziranih megalomanskih projektov, ki so bili izrisani in tudi delno planirani že pred časom. Poglejmo si osem največjih in najpomembnejših, proti katerim bo (ali bi) stolp Khalifa izgledal kar malo pigmejski:

Burj Mubarak al Kabir je načrtovana stolpnica v Kuvajtu, ki naj bi prva presegla višino enega kilometra. Londonski arhitekt Eric Kuhne pravi, da je v projektu bilo 'umetnost' nevtralizirati vetrove, ki bodo udarjali ob zgradbo s hitrostmi do 240 km/h. Problem naj bi rešili z nekakšnimi vodoravnimi zakrilci, podobnimi tistim na letalih. Slednje naj bi razbijale vetrovne sunke in 'ozaljšale' arhitekturo z zanimivim bleskom. Stavba bo Kuvajtčane olajšala za več kot 7 milijard dolarjev (5,5, milijarde evrov). Kuhne dodaja, da je zaključek stavbe načrtovan za leto 2016.

1 Dubai je naslednje čudo arhitekture, ki naj bi ga gradili v najslavnejšem emiratu. Sicer sta jih ustavila kriza in dolg, vendar so tudi za to zgradbo že začeli pripravljati območje, kje naj bi stala. Sestavljena bo iz treh stebrov, ki bodo različno visoki (od 600 do 1000 metrov) in med seboj povezani. S tremi stebri so pri arhitekturnem studiu Adrian Smith and Gordon Gill Architecture rešili problem majhne osnove pri visokih gradnjah. Tako bo zgradba statično izjemno stabilna. Gradili naj bi jo od sedem do deset let. Ko bo denar, seveda.

Miapolis je osnutek najvišje stavbe v ZDA, ki bi jo postavili v floridskem Miamiju. Načrte za 1005 metrsko stavbo so izdelali v arhitekturnem studiu Kobi Karp. V stebru naj bi bilo ogromno stanovanj, restavracij, klubov, poslovnih prostorov, lunapark in v pritličju celo pokrita marina za jahte. Cena gradnje naj bi se vrtela okoli 22 milijard dolarjev (17 milijard evrov). Začetek gradnje je  neznan.

Dubaj očitno še ni končal z drznimi načrti visokih ultra dragih gradenj. Tudi že zgrajeno čudo gradbeništva in tehnike pred pol leta jim očitno ni dovolj. Stolp Nakheel naj bi bil visok okrog enega kilometra, zgrajen pa naj bi bil iz več spiralnih stolpov, postavljenih drug blizu drugega. Nakheel naj bi bilo prvo vertikalno mesto, kjer naj bi živelo okoli 15.000 ljudi iz vseh družbenih skupin. Podobno kot pri 1 Dubaju, naj bi bila možnost za izgradnjo zaradi krize izredno majhna.

Projekt Sky City 1000 je bil aktualen v Tokiu leta 1989, ko je japonska populacija še strmo naraščala. Arhitekti iz japonskega biroja Takenaka so za razliko od arabskih gradenj predvideli veliko osnovno površino zgradbe. Površina, na kateri naj bi zgradba stala, naj bi tako pri tokijskem kolosu znašala kar 185.000 kvadratnih metrov, za razliko od dubajskih projektov, ki naj bi stali na površini le 10.000 kvadratnih metrov. Sky City naj bi se ponašal z veliko odprtimi parki, stanovanjskimi in poslovnimi površinami, v in na njemu bi lahko živelo in delalo kar 130 tisoč ljudi, kar je približno polovica ljubljanske populacije. Zaradi zmanjševanja japonske natalitete projekt ni več realen, čeprav ostaja kot osnova za prihodnje tokijske urbanistične načrte.

Načrti španskega arhitekta Eloya Celaye, ki so bile nagrajeni že pred desetletjem, predvidevajo izgradnjo posebne stolpnice, imenovane Bionični stolp. Visok naj bi bil 1230 metrov, postavili pa naj bi ga v kitajskem Šanghaju. Stolp naj bi stal v plitvem morju, brez temeljev, usidran v tla prek stotin podpornih sider. Zgrajen naj bi bil iz poroznih in izjemno lahkih ter trdnih materialov. V luči sedanje krize in tudi kritik o prehitevanju časa je možnost, da bodo takšno stavbo začeli graditi še v naslednjih 20 letih, zelo majhna. Pozneje pa se lahko nadejamo vse več takšnih projektov.