Douglas Adams, prijatelj, nebesno telo in galantni branilec

Eni ga smatrajo tako rekoč za boga ZF-ja, drugi pa enostavno ne morejo 'prebavljati' njegovega ekstremnega cinizma in odkritega sovraštva do človeške neumnosti.

Douglas se je rodil 11. marca leta 1952 v Cambridgu v Veliki Britaniji. Je avtor ene najbolj priljubljenih znanstvenofantastičnih knjig Štoparski vodnik po galaksiji, trilogija v petih delih. Vendar je Douglas naredil še precej več, nenazadnje je bil eden tistih avtorjev, ki je veliko naredil tudi za okolje, a tega ni na veliko razglašal. Bil je ljubitelj hitrih avtomobilov in tehnoloških napravic. Bil je večni ateist, ki je svoje mišljenje glede vere najraje vpel v prispodobo majhne lužice: „To je zanimiv svet,“ je premišljevala lužica, „v katerem sem se znašla – zanimiva luknja, v kateri sem – dobro se mi prilega, kajne? Pravzaprav se mi prilega tako dobro, da je gotovo bila ustvarjena zato, da sem jaz v njej.“

Od leta 1959 do 1970 je obiskoval šolo v Essexu in takrat ga je precej bolj zanimala znanost kot pisanje. Prvič je o pisanju pomislil, ko je bil star 10 let. Takrat je namreč dobil za spis 'deset od deset' od gospodične Halford in kot je dejal kasneje, je bil to edini primer, ko je gospodična Halford učencu podelila oceno 'deset od deset'.

Kasneje je za esej o ponovnem oživljanju religiozne poezije dobil možnost, da študira na univerzi v Cambridgu. Tam se je želel pridružiti komedijantski skupini Footlights, ki je veljala za maternico angleškega humorja. Vendar si je po prvem sestanku premislil, saj so se mu zdeli oddaljeni in preveč zadovoljni sami s seboj.

Med študijem se je odločil, da bo štopal po Evropi in Istambulu in da si je za to prislužil dovolj denarja, je delal kot čistilec kurnikov, postavljavec hlevov in kot pomočnik v bolnišnici.

Še za časa, ko je poskušal priti v Footlights, je s sošolcema Martinom Smithom in Willom Adamsom (s katerim si nista bila v sorodu), ustvaril gledališko skupino Adams-Smith-Adams. Za en teden so najeli gledališče in poželi dobre kritike.

Leta 74 je zapustil Cambridge in se odločil, da bo postal pisatelj. Prvi poskusi mu niso prinesli ravno veliko uspeha, kljub temu da je delal z Grahamom Chapmanom (Monty Pyton) in Johnom Lloydom (pisateljem). Večina njegovih prvih projektov ni nikoli izšla.

Leta 1977 pa je spoznal Simona Bretta, ki je delal na Radiu 4 in dogovorili so se za snemanje znanstvenofantastične radijske igre z naslovom Hitch-hikers Guide to the Galaxy (Štoparski vodnik po galaksiji).

Štoparski vodnik po galaksiji je bila edina radijska igra, ki je bila nominirana za prestižno nagrado HUGO, ki jo vsako leto podelijo člani svetovne znanstvenefantastične konvencije. Vendar je Douglasu takrat nagrado speljal film Superman.

Štoparski vodnik po galaksiji je bil prodan v petnajstmilijonski nakladi. Po njem so posneli še televizijsko serijo in kot že rečeno, leta 2005 tudi film, ki pa ni ravno prepričal ljubiteljev knjige.

V nekem smislu je Štoparski vodnik zasenčil vsa njegova druga dela. Douglas je namreč napisal še Holistično detektivsko agencijo Dirka Gentlyja, The Long Dark Tea-Time of the Soul, bil je soavtor knjige The Meaning of Liff (seznam besed, ki v uradni angleški slovnici 'še' ne obstajajo), napisal je tri zgodbe za popularno serijo Dr. Who, leta 1990 pa je napisal tudi posebno knjigo z naslovom Last Chance to See.

In prav slednja knjiga velja za eno njegovih najboljših stvaritev, čeprav gre namreč za potopis. Douglas kot navdušen okoljevarstvenik potuje z zoologom Markom Carwardineom po svetu in išče skoraj izumrle živalske vrste. Knjiga je napisana kot popotniški dnevnik z značilnim Douglasovim cinizmom, humorjem in odkritim sovraštvom do človeške neumnosti, ki povzroča toliko gorja, ne le živalim in Zemlji, temveč tudi nam samim – opicam. Ko sta obiskala gorile v Afriki, je Adams pripomnil, da se mu zdi nenavadno, da se ljudje ne štejemo med velike opice (v slovenščini je prevod človeku podobne opice, zato je misel težko prevesti). Med velike opice (great apes) namreč spadajo gorile, orangutani, šimpanzi, ljudje pa ne. Vendar je po genetskem zapisu gorila bližje človeku kot pa orangutanu. Zato po njegovem mnenju klasifikacija velikih opic ne bi smela izpustiti človeka.

Na tem potovanju sta si Mark in Douglas ogledala lemurja z imenom aye-aye na Madagaskarju, komodoškega varana v Indoneziji, papagaja kakapo na Novi Zelandiji, gorske gorile in severnega belega nosoroga (ki mimogrede ni bel) v Zairu, delfine v reki Jangce na Kitajskem, sadnega netopirja na Mauritiusu, amazonsko morsko kravo v Braziliji in fernandezovega kosmatega tjulnja v Čilu. Zadnji dve zgodbi zaradi rokov, ki se jih Adams nikoli ni držal, nista pristala v knjigi. Še posebej je bil uspešen njun ogled na Novi Zelandiji, kjer se okoljevarstveniki že desetletje trudijo, da bi rešili vrsto papagaja kakapo. Ko je zatočišče za papagaje obiskal Adams, je živelo le še okoli 20 primerkov te živalske vrste, dodatna financiranja, ki jih je sprožila ta knjiga, pa so omogočila, da trenutno vrsta šteje preko 100 primerkov.

Douglas pa je seveda znan tudi po svojem stilu pisanja. Njegovi stavki so večplastni in jih je včasih tudi po večkratnem branju težko razumeti. So polni ironije, cinizma, simbolov ter nasprotij, ki pa v glavnem imajo svoj smisel – prikazati človeško neumnost.

Najbolj slavni citati:
„V začetku je nastalo vesolje. To je razjezilo precej ljudi in na splošno se je poteza smatrala kot zelo slaba.“
– Douglas Adams (The Restaurant at the End of the Universe)

„Na planetu Zemlja je človek od nekdaj domneval, da je pametnejši od delfinov, predvsem zato ker je kot človek toliko dosegel – kolo, New York, vojne in tako naprej. Po drugi strani pa so delfini le uživali, se igrali v vodi in se imeli fino. In iz istega razloga so delfini verjeli, da so precej bolj inteligentni od ljudi.“
– Douglas Adams (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy)

„Obstaja teorija, ki govori o tem, da če bi kdo odkril razlog za nastanek vesolja, bi to v trenutku izginilo, nadomestilo pa bi ga nekaj še bolj bizarnega in nerazumljivega. Druga teorija govori o tem, da se je to že zgodilo.“
– Douglas Adams (The Restaurant at the End of the Universe)

„Učenje iz izkušnje je ena tistih stvari, ki reče: „Veš, ta stvar, ki si jo ravnokar naredil? Ne delaj več tega!“
– Douglas Adams (The Salmon of Doubt: Hitchhiking the Galaxy One Last Time)

„Vesoljska ladja je visela v zraku točno tako kot opeke ne morejo.“
– Douglas Adams (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy)

„Nič ne potuje hitreje od svetlobne hitrosti, razen slabe novice, ki imajo svoje posebne fizikalne zakonitosti.“
– Douglas Adams (Mostly Harmless)

„Danes mora biti četrtek,“ je dejal Artur in se sklonil nad vrček piva. „Nikoli se nisem znal soočiti s četrtki.“
– Douglas Adams (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy)

„Kaj storiš, če se znajdeš ujet v luknjo, prekrito z ogromno skalo, ki je ne moreš premakniti in brez vsakršnega upanja nad rešitvijo. Pomisli, kako srečen si lahko, da je bilo življenje lepo. Če pa življenje ni bilo lepo, kar je po navadi bolj običajno, te lahko razveseli misel, da ga ne boš več dolgo trpel.“
– Douglas Adams (The Original Hitchhiker Radio Scripts)

„Veš, da si,“ je dejal Arthur, „sedaj, ko sem ujet v Vogonski zračni komori, z moškim iz Betelgeuse in bom kmalu umrl zaradi zadušitve, želim, da bi poslušal besede svoje matere, ko sem bil majhen.“
„Zakaj, kaj pa je rekla?“
„Ne vem, nisem poslušal.“
– Douglas Adams (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy)

„Tehnologija je beseda, ki opisuje nekaj, kar še ne deluje.“
– Douglas Adams

„Upal je in molil, da ne bi obstajalo posmrtno življenje. Nato je ugotovil, da je v tem neko protislovje in začel je samo upati, da posmrtno življenje ne obstaja.“
– Douglas Adams (Life, the Universe and Everything)

„Ugotovil sem, da obstajajo pravila, ki opisujejo naše reakcije glede tehnologije:
1. ko se rodimo je vse, kar je na svetu, normalno in običajno in je pač del naravnega sistema sveta.
2. vse, kar je izumljeno med 15. in 35. letom, je novo, razburljivo, revolucionarno in potencialna možnost za dobro kariero.
3. vse, kar je izumljeno po 35. letu, je v nasprotju z naravnim redom.
– Douglas Adams (The Salmon of Doubt: Hitchhiking the Galaxy One Last Time)

„Verjemi vse, kar ti rečem, in stvari bodo precej enostavne.“
„Hm, nisem prepričan, da verjamem v to.“
– Douglas Adams (Life, the Universe and Everything)

„Sprva smo mislili, da je PC kalkulator. Nato smo ugotovili, kako številke pretvoriti v črke in postal je pisalni stroj. Nato smo odkrili grafiko in ga spremenili v televizijo. Z internetom pa se je pretvoril v brošuro.“
– Douglas Adams

„Ne verjemi vsega, kar prebereš na 'netu'. Razen tega. Pravzaprav, vključno s tem … najverjetneje.“
– Douglas Adams

– NE PRITISKAJ GUMBA –
"Arthur Dent: Kaj se zgodi, če pritisnem na ta gumb?“
Ford Prefect: Jaz ga ne bi -
Arthur Dent: Oh.
Ford Prefect: Kaj se je zgodilo?
Arthur Dent: Prižgal se je napis: Prosim, ne pritisnite več tega gumba.“
– Douglas Adams (The Original Hitchhiker Radio Scripts)

"Ahenny (prid.) – opis ljudi, ki stojijo pred polico s knjigami v tuji hiši.“
– Douglas Adams (The Deeper Meaning of Liff)

„Bil je sanjač, mislec, spekulativen filozof … ali kot ga je klicala žena – idiot.“
– Douglas Adams

„Sliši se naivno in sentimentalno, ko kdo govori o otrocih kot smejočih, plešočih in pojočih bitjih, ko vendarle vsi vemo, da otroci v glavnem godrnjajo in jemljejo droge.“
– Douglas Adams

Douglas Adams je umrl 11. maja 2001 zaradi srčnega infarkta v telovadnici. Njegova žena je kasneje dejala, da je vesela, da se to ni zgodilo, ko je bil za volanom. Adams je bil velik okoljevarstvenik, tehnološki navdušenec in ljubitelj hitrih avtomobilov. Njegova dela so za vedno (ali vsaj do izumrtja opic, ki verjamejo, da so digitalne ure nekaj imenitnega) zaznamovala znanstveno fantastiko, biolog Richard Dawkins pa je ob njegovi smrti dejal: „Znanost je izgubila prijatelja, literatura je izgubila nebesno telo, gorila in beli nosorog pa sta izgubila galantnega branilca.“