Medalja ni naključje in je nov dokaz, da Slovenija zna vzgojiti vrhunske košarkarje in da nam ni treba vedno čakati na fenomene, kot je Luka Dončić, ki se pojavijo na nekaj generacij ali zgolj enkrat. Nadobudna mladina s takšnimi uspehi, kot sta nedavna zlato in bron, dobi še dodaten zagon, saj mladi lahko ne le sanjajo o tem, da bodo nekoč vrhunski košarkarji, ampak v Dončiću, Prepeliču, Dragiću in drugih vidijo, da lahko to ne samo postanejo, ampak sanjajo več kot le o individualni statistiki, četudi prihajajo iz majhne državice, ki pa je (tudi) v košarki prava velesila.

Prav skozi mlajše klubske selekcije in v zadnji fazi reprezentančne programe mlajših reprezentanc, se kalijo v igralce in igralke, ki bodo v prihodnosti nosilci slovenskih članskih reprezentanc, ki jim je po uspehu na Eurobasketu 2017 dovoljeno sanjati največje sanje.

Veliko zaslug za odlične predstave mladih slovenskih upov na nedavno končanem evropskem prvenstvu do 18 let ima tudi strokovni štab. Vsak Batman pa ima svojega Robina, in za selektorja Petra Markovinoviča je bil poleg pomočnika trenerja Danijela Radosavljevića to tudi Primož Jurca, sicer trener Košarkarskega kluba Vrhnika, s katerim smo spregovorili po končanem prvenstvu v grškem Volosu.

Kaj za mlade košarkarje pomeni bronasta medalja?

Ogromno, predvsem pa potrditev, da se v Sloveniji ne dela slabo z mladimi, ter da z dobro generacijo fantov in kančkom športne sreče, lahko doseže lep rezultat.

Koliko jim je s tem zrasla cena na trgu?

V tem trenutku je to težko komentirati. Verjamem pa, da bo zanimanje tako domačih kot tujih klubov večje, da katerega od teh fantov pripelje v svoje vrste, saj so dokazali, da imajo veliko potenciala.

Kako sploh poteka nabor igralcev? Kdo je zadolžen za kaj?

Nabor igralcev večinoma poteka preko različnih programov, ki jih Košarkarska zveza Slovenije organizira skozi celotno leto. Seznam končnih dvanajstih igralcev, ki potujejo na EP pa je odločitev glavnega trenerja skupaj s pomočniki.

Kako ste ustvarili kemijo med reprezentanti?

Rad bi poudaril, da glavnina teh fantov je že kar nekaj časa skupaj, vsako poletje se družijo da se med seboj dobro poznajo. Nekateri so celo bili/so soigralci v klubih. Brez dobre kemije uspeh težko pride. Veliko truda za dobro kemijo v ekipi je bilo vloženega tudi s strani celotne stroke.

Kako ste fante mentalno pripravili na tekmo za tretje mesto? Kako ste jih motivirali?

Tekma za 3. mesto je že sama po sebi velika motivacija za vse nas, saj smo se zavedali, da se takšna priložnost redko pojavi. Vsak športnik živi za takšne trenutke. Eno tekmo smo v skupinskem delu EU že odigrali proti Grkom, katero smo tudi izgubili.  Cilj je bil, da ne ponavljamo istih napak s prve tekme, ter dati vsako minuto vse od sebe. Rezultat je viden.

Kdo je v slačilnici tisti, ki mu vsi prisluhnejo?

Med igralci vsekakor kapetan Gregor Glas.

Imajo kateri od košarkarjev pred tekmo kakšen poseben ritual ?

Kot ekipa, so pred vsako tekmo poslušali glasbo, imeli so svoje najljubše pesmi.

Kako ste oz. boste proslavili drugi največji uspeh reprezentance do 18 let?

Po tekmi smo skupaj z navijači proslavili uspeh, nato zabavo nadaljevali v mestu. Ob prihodu v Slovenijo nam je Košarkarska zveza Slovenije pripravila zelo lep in topel sprejem.

Kaj vse lahko še doseže ta generacija reprezentantov?

To bo pokazal čas, predvsem je veliko odvisno od njih samih oziroma poškodb.  Zagotovo pa vsakemu želimo dobrih predstav v klubih in da kasneje lahko dobre igre prenesejo tudi na reprezentančni nivo.

Gregor Glas je že občasni reprezentan članske vrste. Kaj pa ostali? Že trkajo na velika vrata? Je jedro te reprezentance bodoče jedro članske?

To je cilj in želja Košarkarske zveze Slovenije, da iz mladinskih selekcij poskuša čim več fantov doseči članski nivo. Najtežja stopnička je prehod iz mladinske selekcije v člansko, saj je preskok ogromen. Gregor Glas je eden tistih, ki se mu je uspelo prebiti v člansko reprezentanco. Zagotovo pa ima še nekaj fantov iz te generacije potencial, da dosežejo članski reprezentančni nivo.

Imamo v svojih vrstah novega Dončića? Na koliko let se pojavi takšen fenomen?

Dončič je eden in edini. Redki so igralci, ko jim v tako kratkem času uspe tako veliko. Vsekakor pa je nekaj fantov, ki si lahko ustvarijo lepe kariere ter pokažejo svoje talent tudi izven slovenskih meja.

Kaj na in ob igrišču vam je najbolj ostalo v spominu?

Zadnji sodnikov žvižg po tekmi za 3.mesto proti domačim Grkom. Privrela so močna čustva vseh, tako igralcev kot celotnega strokovnega štaba.

So ob osvojitvi naslova evropskega prvaka slovenski apetiti tudi v drugi selekcijah narasli, saj so člani dokazali, da je mogoče prav vse?

Moramo biti na realnih tleh in se zavedati, da smo majhna košarkarska nacija. Baza otrok je majhna v primerjavi z košarkarskimi velesilami. Vsekakor smo pa s tem uspehom dokazali, da smo na pravi poti in da se raven kvalitete postopoma dviguje. 

Imate na zalogi kakšno zabavno anekdoto iz Grčije?

Večino časa je za pozitivno vzdušje skrbel naš vodja odprave Marko Milić. Najbolj smešna je bila zagotovo, ko smo naučili naša atašeja navijati kot Slovenec.