"Izjemno cenim njegove dosežke. Lionel je že nekajkrat spregovoril o najinem rivalstvu in dejal, da je bil razočaran, ko sem zapustil Španijo, saj se je s tem spremenilo tudi najino rivalstvo. Messi je vedno cenil vse, kar sva skupaj doživela na igriščih," je Argentincu na dušo popihal Cristiano Ronaldo.

Za kako dominantna nogometaša gre, pričajo statistični podatki zadnjega desetletja, kjer nimata resne konkurence. Ko ju primerjamo z drugimi, ni debate o tem, kdo je boljši, ko ju primerjamo med seboj, se svet ne more zediniti, saj srce navijača bije bodisi za enega, bodisi za drugega in vidi samo tisto, kar hoče videti. Zato so na belgijski univerzi KU Leuven skupaj s strokovnjaki za podatke pri SciSports vprašanje namesto strokovnjakom in športnim navdušencem zastavili superračunalniku, ki v zadevi ni čustveno vpleten. Do nedvoumnega odgovora so prišli na podlagi formule VAEP (Valuing Actions by Estimating Probabilities), ki ne pušča prostora za subjektivna mnenja in ne upošteva zgolj golov, asistenc in lovorik, pač pa številne druge prvine, ki krasijo nogometaševo statistiko in so v teh debatah pogosto zapostavljene.

''Vrednost nogometaša pogosto določamo s številom golov in asistenc,'' je dejal univerzitetni profesor Jesse Davis. ''Gol je zelo redek pojav, saj je tekma v povprečju sestavljena iz 1.600 potez. Naš model je upošteval strele, podaje, preigravanja, odvzete žoge ..., na podlagi katerih smo izračunali vrednost nogometaša.''

Z omenjeno formulo so analizirali podatke Messija in Ronalda od sezone 2013/14 do lanske sezone, ko je Ronaldo zapustil vrste "belege baleta" (Real Madrid) in se preselil k stari dami (Juventus). In kdo je izšel kot zmagovalec? Kdo je največji vseh časov? Superračunalnik ni pustil kančka dvoma – Messi, ki je dosegel oceno 1,21, Ronaldo pa zgolj 0,61. Ključno razliko med večnima rivaloma je Messi naredil po sezoni 2015/16, ko je končal mrtvi tek.

Konkurenčna prednost Messija je, da imajo njegovi goli visoko vrednost, kar je v nogometu redek pojav. Mnogi nogometaši so na zelenici zelo dejavni, a njhove poteze nimajo pravega ''haska'' (beri nizko vrednost). Tak primer je Francoz Paul Pogba. Potem so tu igralci, ki so redko pri žogi, a so izjemno učinkoviti. Tipični primeri so Britanec Harry Kane, Egipčan Mohamed Salah in sloviti Portugalec, ki imajo nos za gol, a jih v osnovi krasijo le goli in, z izjemo Kana, preigravanja. Messi je v svoji ligi. Argentinec vse počne v izobilju – veliko je pri žogi, a tudi pogosto trese mrežo nasprotnika. Mnogo bliže Messiju je po VAEP kriteriju sveža pridobitev Reala, Belgijec Eden Hazard, ki ima oceno 0,64 in je glede na tip nogometaša precej bolj podoben Messiju kot Ronaldu.